Financiranje partikularnih interesov z javnim denarjem

Ste danes že jedli ribeDržavno spon­zo­ri­rani akti­vi­zem prek tele­vi­zij­skih in radij­skih valov ter dru­gih medi­jev ima že dolgo brado. Še iz prej­šnje države se spo­mnimo mar­ke­tin­ške akcije »Rad imam mleko«, pozneje so nas opo­mi­njali s slo­ga­nom »Vsi dru­gačni, vsi ena­ko­pravni«, pred nekaj leti so nas s serijo nadle­žnih filmč­kov zasli­še­vali »Ali ste ta teden že jedli ribe?« Lani so slo­ven­skemu občin­stvu ser­vi­rali čuda­ško trdi­tev »Vsi smo migranti«, nedavno pa so posku­šali vzbu­diti zgra­ža­nje nad nee­na­ko­stjo spo­lov, med dru­gim z vele­pla­kati z raz­lično veli­kima črkama M in Ž. Seveda so sodobne kam­pa­nje tudi digi­talne, zato tudi po izteku akcij nji­hova vse­bina živi še naprej na naslo­vih RadJemRibe.siVsiSmoMigranti.si in Uravnotezenost.si. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji politika | Značka , | Komentiraj

Trošarine kot lonec medu

KovanciTrošarine so zelo pomem­ben vir pro­ra­čun­skih pri­hod­kov. V Sloveniji se jih vsako leto pobere za 1,5 mili­jarde evrov. Od tega odpade mili­jarda na ener­gente (ogro­mno večino pri­ne­sejo naf­tni deri­vati), 400 mili­jo­nov na tobak in 100 mili­jo­nov na alko­hol (šte­vilke so zao­kro­žene). Lepota tro­ša­rin je v tem, da jih vlada lahko kadar­koli poljubno spre­meni: ni se ji treba uskla­je­vati niti s par­la­men­tom, niti s soci­al­nimi par­tnerji ali kom dru­gim. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji davki | Komentiraj

Da bi nas zaslepili s številkami

Nedavno smo na naslov­nici ene od slo­ven­skih zava­ro­val­ni­ških revij pre­brali, da je pri­ča­ko­vana življenj­ska doba žensk za 5,71 leta daljša od pri­ča­ko­vane življenj­ske dobe moških. Ko vidim kaj takega, se vedno spo­mnim na stari kliše o sto­pnje­va­nju: laž, velika laž, sta­ti­stika. Vendar uboga sta­ti­stika za take časni­kar­ske trdi­tve ni prav nič kriva. V časo­pi­snih član­kih gre pra­vi­loma za zmes povr­šno­sti in nezna­nja; mar­sik­daj niti ne na strani avtorja, tem­več na strani ure­dnika, ki čla­nek okle­sti tistega, kar ima (zmo­tno) za nepo­trebni balast. Včasih pa je ute­me­ljeno posu­miti na namerno mani­pu­la­cijo avtorja, ki agi­tira za nek komer­ci­alni ali ide­o­lo­ški cilj in ga želi pod­kre­piti s šte­vil­kami – domnevno za boljši uči­nek. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji mediji | Značka , | Komentiraj

Dolžniki, upniki in slepomišenje države

Denimo, da ste pod­je­tnik in vam neki insol­ven­tni poslovni par­tner dol­guje pre­cej denarja. Poskuša se izvleči s pri­silno porav­navo, v kateri vam kot upniku pre­dlaga odpis 98 odstot­kov vaše ter­ja­tve, med­tem ko bi dva odstotka ter­ja­tev popla­čal v roku šestih let. Kako bi se odzvali na tak predlog?

Odziv A: tudi ta dro­biž je boljše kot nič.
Odziv B: eh, saj ne morem nič, naj­bo­lje je poza­biti na ta dolg.
Odziv C: v ste­čaj naj gre, pre­va­rant, ki se s takim pre­dlo­gom še nor­čuje iz oško­do­va­nih upnikov.

Preberi več »

Objavljeno v kategoriji ekonomija, politika | Značka , , | Komentiraj

Kdo ve, kaj je v dobro pacientov

Trije konjiAmeriški pred­se­dnik Franklin D. Roosevelt je nekoč pri­mer­jal upra­vlja­nje države z vprego s tremi konji, ki pred­sta­vljajo zako­no­dajno, izvr­šilno in sodno oblast. Ocenil je, da nacija lahko napre­duje le, če vsi trije konji vle­čejo v isto smer. Tri akterje ima tudi naš zdra­vstveni sis­tem: oblast (mini­str­stvo za zdravje), civilno družbo (ZZZS) in stroko (zdrav­ni­ška zbor­nica). Žal lahko tudi laiki vidimo, da požr­tvo­valno in uspe­šno delo zdrav­ni­kov in dru­gega ose­bja ni  medij­sko izpo­sta­vljeno toliko, kot nenehne (upra­vi­čene ali neu­pra­vi­čene) afere v zdra­vstvu. K temu v veliki meri pri­speva prav to, da trije akterji ne vle­čejo v isto smer. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji politika | Značka , , | Komentiraj

Hitro do zdravnika, vendar z doplačilom

hitroPred časom sem v pri­spevku Napoved pri­ho­dno­sti v zdra­vstvu? spra­še­val, ali zava­ro­val­nica Vzajemna meni, da bo v pri­ho­dnje vsak potre­bo­val posebno zava­ro­va­nje, če bo hotel do spe­ci­a­li­sta v nor­mal­nem času (ozi­roma se izo­gniti pre­dol­gim čakal­nim dobam v javno finan­ci­ra­nem zdra­vstvu). Očitno se z Vzajemno stri­nja tudi Triglav, ki ponuja kon­ku­renčni pro­dukt: Vzajemna ima Zdravstveno polico, Triglav ima Zdravstveno točko. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji zavarovanje | Značka | Komentiraj

Pogoji za upokojitev v letu 2016

V letu 2016 se bodo neka­teri upo­ko­ji­tveni pogoji zao­strili, ker smo še vedno v pre­ho­dnem obdo­bju, kot ga je opre­de­lil zakon ZPIZ-2. Vseeno imamo — glede na neka­tere bli­žnje države — ugo­dne upo­ko­ji­tvene pogoje (npr. Nemčija zah­teva za polno upo­ko­ji­tev pri 63 letih kar 45 let delovne dobe). Prejšnji mesec je bilo vseh sta­ro­stnih upo­ko­jen­cev v Sloveniji nekaj več kot 433.000, kar je 5.000 več kot lani in 18.000 več kot pre­dlani. Upokojitveni pogoji so zbrani v nasle­dnji tabeli. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji pokojnina | Komentiraj

Kako sta obogatela Bill Gates in Carlos Slim

Why nations failPosledice raz­lik v orga­ni­zi­ra­no­sti nek­da­njih kolo­ni­al­nih družb v dana­šnji Mehiki in ZDA ter njuna insti­tu­ci­o­nalna dedi­ščina se vle­čejo vse do danes in od tod izvi­rajo raz­like med obema Nogalesoma. Vpliv druž­be­nih sil­nic, ki delu­jejo pri tem, lepo ilu­strira kon­trast med tem, kako sta Bill Gates in Carlos Slim postala naj­bo­ga­tejša člo­veka na svetu. Vzpon Billa Gatesa in Microsofta je dobro znan, toda Gatesov polo­žaj naj­bo­ga­tej­šega zemljana in usta­no­vi­te­lja enega od naj­bolj ino­va­tiv­nih teh­no­lo­ških pod­je­tij nista usta­vila ame­ri­škega pra­vo­so­dnega mini­str­stva, da ne bi 8. maja 1998 vlo­žilo tožbe proti kor­po­ra­ciji Microsoft zaradi zlo­rabe mono­pol­nega polo­žaja. Jedro spora je bil sple­tni brskal­nik Internet Explorer, ki ga je Microsoft pre­ple­tel s svo­jim ope­ra­cij­skim sis­te­mom Windows. Vladni organi so imeli Gatesa pod drob­no­gle­dom že vsaj od leta 1991, ko je zve­zna trgo­vin­ska komi­sija spro­žila pre­i­skavo o vpra­ša­nju, ali Microsoft zlo­ra­blja svoj mono­pol pri ope­ra­cij­skih sis­te­mih oseb­nih raču­nal­ni­kov. Novembra 2001 se je Microsoft pogo­dil s pra­vo­so­dnim mini­str­stvom. Microsoftove peruti so bile pri­stri­žene, čeprav je bila kazen nižja od zne­ska, ki so ga mnogi zah­te­vali. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka | Komentiraj

So grške težave samo plod nevednosti?

VaroufakisVroča tema prvega dela leto­šnjega pole­tja je bila grška dol­žni­ška kriza. V doma­čih in sve­tov­nih časo­pi­sih so jo izda­tno komen­ti­rali pri­znani eko­no­mi­sti od nobe­lov­cev Krugmana in Stiglitza, do nek­da­njih slo­ven­skih mini­strov Križaniča in Damijana. V svo­jih teks­tih so dajali napotke grški vladi, evrop­ski komi­siji, evrop­ski cen­tralni banki, nem­ški vladi in dru­gim: kaj bi bilo treba sto­riti, da bi Grčija nekoč spet pri­šla na zeleno vejo in da bo evro rešen. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka , | 1 Komentar

Ni prostora za podjetne

Zablode postsocializmaAntropologinja Vesna V. Godina v svo­jih nedavno izda­nih Zablodah post­so­ci­a­lizma (Beletrina, 2014) Sloveniji napo­ve­duje črno usodo, ker da smo Slovenci iz zgo­do­vin­skih razlo­gov, izvi­ra­jo­čih iz fev­da­lizma, pre­žeti z vre­dno­tami, ki so nezdru­žljive z eko­nom­skim sis­te­mom, kakr­šnega smo pre­vzeli po osa­mo­svo­ji­tvi in vstopu v EU. Nezdružljivih točk je veliko, naj­vi­dnejše pa so pro­i­zvo­dni način, poj­mo­va­nje lastnine in pravni red. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka , , | Komentiraj
Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x