Pogoji za upokojitev v letu 2015

V letu 2015 se bodo neka­teri upo­ko­ji­tveni pogoji zao­strili, ker smo še vedno v pre­ho­dnem obdo­bju, kot ga je opre­de­lil zakon ZPIZ-2. Vseeno imamo glede na neka­tere bli­žnje države ugo­dne upo­ko­ji­tvene pogoje (npr. Nemčija zah­teva za polno upo­ko­ji­tev pri 63 letih kar 45 let delovne dobe). Prejšnji mesec je bilo vseh sta­ro­stnih upo­ko­jen­cev v Sloveniji nekaj več kot 428 tisoč (kar je 13 tisoč več kot lani). Upokojitveni pogoji so zbrani v nasle­dnji tabeli. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji pokojnina | Značka | Komentiraj

Imate raje javno zdravstvo ali dostopno zdravstvo?

Moja izbrana osebna zdrav­nica in zoboz­drav­nica sta zaseb­nici s kon­ce­sijo. K njima hodim že dolga leta in sem s sto­ri­tvami in obrav­navo zelo zado­vo­ljen. Vsakokrat, ko eno ali drugo obi­ščem — še pose­bej pa v času obli­ko­va­nja nove vlade, ko se pra­vi­loma obudi raz­prava o zdra­vstveni reformi — se spo­mnim na gla­sne lobi­stične sku­pine — Gibanje za ohra­ni­tev jav­nega zdra­vstva (www.ohranimo-javno.si), Združenje za drža­vljan­ski nad­zor zdra­vstve­nega var­stva (www.ohranimo.si), Koalicija za ohra­ni­tev jav­nega zdra­vstve­nega sis­tema (www.javno-zdravstvo.si). Preberi več »

Objavljeno v kategoriji politika | Značka , , | Komentiraj

Loto, res odštekano investiranje

Loterija SlovenijeNajpopularnejša kla­sična igra na srečo pri nas je loto. Po raz­i­skavi Fakultete za upo­rabne druž­bene štu­dije ga naj­manj nekaj­krat letno igra okoli 29% Slovencev, vsi sku­paj so leta 2013 vanj vpla­čali 74 mili­jo­nov evrov. Marsikdo ima igra­nje lota za neka­kšno inve­sti­ra­nje — kakor­koli čudno se to morda sliši. V nedavni knji­žni uspe­šnici Think Like a Freak: How to Think Smarter about Almost Everything (Razmišljaj odšte­kano), avtorja Steven Levitt in Stephen Dubner nava­jata, da je kar 40 odstot­kov Američanov s pod­pov­preč­nim dohod­kom pre­pri­ča­nih, da je lote­rija zanje naj­boljša možnost, da pri­dejo do omembe vre­dnega zne­ska denarja. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji psihologija | Značka | Komentiraj

Mož na nebotičniku in svobodna volja

Na sopa­ren prvi avgu­sto­vski dan leta 1966 se je pet­in­dvaj­se­tle­tni Charles Whitman z dvi­ga­lom pov­zpel na vrh nebo­tič­nika teksa­ške uni­verze v Austinu. Potem je po sto­pni­cah odšel na raz­gle­dno plo­ščad, s seboj pa je tovo­ril poln kov­ček pušk in stre­liva. Na vrhu je naprej s puški­nim kopi­tom ubil recep­torko, nato je stre­ljal proti dvema dru­ži­nama, ki sta pri­ha­jali po sto­pni­cah, potem pa je začel pobi­jati ljudi pod nebo­tič­ni­kom. Prva žen­ska, ki jo je ustre­lil, je bila noseča. Ko je nekaj ljudi pri­te­klo k njej, da bi ji poma­gali, je ustre­lil še vanje. Potem je nada­lje­val s pešci na ploč­niku in z voz­ni­kom rešilca, ki je pri­šel na pomoč.

Preberi več »

Objavljeno v kategoriji psihologija | Značka | Komentiraj

Javnost podatkov kot škodljiva provokacija

Februarja letos je bila prvi­krat obja­vljena lestvica naj­u­spe­šnej­ših osnov­nih in sre­dnjih šol, izra­ču­nana na pod­lagi rezul­ta­tov naci­o­nal­nega pre­ver­ja­nja zna­nja in mature. Državni izpi­tni cen­ter je izvorne podatke za posa­me­zne šole tako dolgo skri­val, da so jih pri­pra­vljavci uspeli pri­do­biti šele po inter­ve­ni­ra­nju infor­ma­cij­skega poo­bla­ščenca in sodbi uprav­nega sodi­šča. Na fakul­teto Alma Mater Europaea, ki je zbrala podatke in obja­vila lestvico, so se vsule žolčne obtožbe ura­dni­kov mini­str­stva za izo­bra­že­va­nje, da gre za samo­pro­mo­cijo in pro­vo­ka­cijo, ki »ne pove niče­sar«. Sindikat SVIZ je fakul­teti zagro­zil celo s tožbo zaradi »težko popra­vljive škode« in pokro­vi­telj­sko pri­po­mnil, »da bodo starši lestvico napačno razu­meli«. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji politika | Značka , , | Komentiraj

Karl Marx in zahodna civilizacija

Civilizacija - FergusonIzvolitev radi­kal­nih soci­a­li­stov v slo­ven­ski par­la­ment nekako sovpada tudi z vno­vično popu­lar­no­stjo Karla Marxa in mar­ksi­stič­nih idej, pred­vsem med mla­dino, ki nima nobe­nih izku­šenj iz življe­nja v soci­a­lizmu. O pomenu Marxa za zaho­dno civi­li­za­cijo je pisal tudi zgo­do­vi­nar Niall Ferguson v svoji uspe­šnici Civilizacija, ki je rav­no­kar izšla tudi v slo­ven­skem pre­vodu. Sledi odlo­mek iz knjige, z dovo­lje­njem založnika:

Preberi več »

Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka | Komentiraj
Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x