Pogoji za upokojitev v letu 2017

V letu 2017 se bodo neka­teri upo­ko­ji­tveni pogoji še zao­strili, bli­žamo se koncu pre­ho­dnega obdo­bja, kot ga je opre­de­lil zakon ZPIZ-2. Oktobra letos je bilo v Sloveniji vseh sta­ro­stnih upo­ko­jen­cev (brez inva­lid­skih, vdo­vskih, dru­žin­skih) nekaj manj kot 436.000, kar je 3.000 več kot lani in 8.000 več kot pre­dlani — ven­dar pa tudi 100.000 več kot leta 2007 (pokoj­nin­skih zava­ro­van­cev pa je sku­pno 840.000, kar je 40.000 manj kot leta 2007). Novi upo­ko­ji­tveni pogoji so zbrani v nasle­dnji tabeli. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji pokojnina | Komentiraj

Kdo je dober menedžer in katere delovne skupine so učinkovite

Pametnejši, hitrejši, boljšiPo kon­ča­nem štu­diju se je Julia zapo­slila pri Googlu in postala čla­nica nje­gove sku­pine za kadro­vsko ana­li­tiko. Ta sku­pina je bila zadol­žena za pro­u­če­va­nje vseh vidi­kov tega, kako zapo­sleni pora­bljajo delovni čas. Julia je našla svoje poslan­stvo v ugo­ta­vlja­nju, zakaj se lju­dje obna­šajo tako, kot se, in njeno delo se je nasla­njalo na ogro­mno mno­žico zbra­nih podat­kov. Revija Fortune je šest­krat uvr­stila Google v vrh naj­bolj­ših delo­da­jal­cev v ZDA. Direktorji pod­je­tja so menili, da je to posle­dica tega, da je Google kljub temu, da je postal mega­kor­po­ra­cija s 53.000 delavci, name­njal ogro­mno virov in ener­gije spre­mlja­nju pro­duk­tiv­no­sti in zado­volj­stva na delov­nem mestu. Skupina za kadro­vsko ana­li­tiko, ki spada v Googlovo divi­zijo za člo­ve­ške vire, je poma­gala pre­ver­jati, ali so zapo­sleni zado­voljni s svo­jimi nad­re­je­nimi in s sode­lavci, ali se poču­tijo pre­o­bre­me­njene, ali imajo dovolj inte­lek­tu­al­nih izzi­vov, ali so ustre­zno pla­čani, ali zmo­rejo urav­no­ve­siti poklicno življe­nje z zaseb­nim in še mnogo dru­gega. Njen odde­lek je sve­to­val pri anga­ži­ra­nju in odpu­šča­nju delav­cev ter opo­zar­jal, kdo si zasluži napre­do­va­nje in kdo je morda napre­do­val pre­hi­tro. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji psihologija | Značka | Komentiraj

Iskali smo rešitve, vendar smo naleteli na kompleksen izziv

Razbremenitev krat­ko­traj­nega sobo­da­jal­stva prek sple­tne plat­forme AirBnB je stična točka, ki nazorno demon­strira neu­čin­ko­vi­tost slo­ven­ske izvr­šne obla­sti: neza­u­pa­nje do pod­je­tni­štva, zati­ska­nje oči pred real­no­stjo, obse­de­nost z nad­zo­ro­va­njem, pre­la­ga­nje odgo­vor­no­sti, vse do tipič­nega konč­nega sklepa: nič se ne da nare­diti in nihče ni odgo­vo­ren za to. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji politika | Značka , | Komentiraj

Koliko nas kaj stane

Proračun RS 2015Računsko sodi­šče je pri­pra­vilo pre­gle­den pla­kat, na kate­rem so šte­vilčno in gra­fično opre­de­ljene postavke držav­nega pro­ra­čuna za leto 2015. Iz njega lahko torej vidimo, koliko denarja se porabi za katero od držav­nih funk­cij, pa tudi rela­tivno težo mini­str­stev (po koli­čini denarja, ki ga usmer­jajo). Vidimo lahko tudi, da država v enem letu porabi 1,3 mili­jarde več, kot ima dejan­sko na voljo — to manj­ka­jočo dobro mili­jardo si izpo­sodi od pri­ha­ja­jo­čih generacij.

Plakat se nahaja tukaj. Nekaj postavk je zani­mi­vih. Npr.  45 mili­jo­nov evrov gre za »kre­i­ra­nje delov­nih mest« (dobe­se­dno tako piše). Člo­vek se vpraša, koliko in kakšna delovna mesta nam država »kre­ira« in ali ta ustvar­jena delovna mesta državi res kdaj povr­nejo vložek…

Objavljeno v kategoriji ekonomija | Komentiraj

Tudi plin in elektrika nimata enake cene pri vseh trgovcih

Slovenija je ena zadnjih držav v EU, ki ima še vedno državno regu­li­rane ozi­roma nav­zgor ome­jene cene ben­cin­skega in dizel­skega goriva. Aprila letos je vlada sicer že spro­stila cene 100-oktanskega ben­cina in kljub boja­zni, da bodo sle­dile močne podra­ži­tve, se to ni zgo­dilo. Res je, da lahko opa­zimo dife­ren­ci­a­cijo: na avto­ce­stni črpalki v Sežani je 100-oktanski ben­cin malen­kost dražji kot na mestni črpalki v Ljubljani. Vendar pa ta vrsta ben­cina pred­sta­vlja le okoli en odsto­tek pro­da­nega goriva, zato mar­sikdo libe­ra­li­za­cije cen sploh še ni zaznal. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka , | Komentiraj

Preobilje signalov in informacijska slepota

Redno zaposlimo plakaterjaEna od stvari, ki jih obi­sko­valci iz tujine naj­prej opa­zijo pri nas, je nasi­če­nost jav­nega pro­stora z zuna­njim ogla­še­va­njem, zla­sti v mestih. Samo vzdolž Celovške ceste v Ljubljani je, na pri­mer, več sto vele­pla­ka­tov ter dru­gih ogla­snih mest na tablah, fasa­dah in ogra­jah. Klasičnim pla­ka­tom so se v zadnjem času pri­dru­žili še sve­tleči ele­k­tron­ski zasloni na naj­bolj fre­kven­tnih loka­ci­jah. Vse to odvrača pozor­nost ude­le­žen­cem v pro­metu in zmanj­šuje pro­me­tno var­nost — če pustimo ob strani estet­ske pomi­sleke, ki jih vzbu­jajo eno­nogi pla­ka­tni kovin­ski stvori med dre­vesi na zele­ni­cah. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji psihologija | Značka , , | Komentiraj

Mali bogovi soglasij in dovoljenj

Most na SočiV Sloveniji se da, med dru­gim, štu­di­rati tudi »antro­po­lo­gijo vsak­da­njega življe­nja.« Za antro­po­loge, ki bi želeli pro­u­če­vati biro­krat­sko izži­vlja­nje nad lju­dmi in pod­je­tji, je Slovenija pravi raz­i­sko­valni raj. Skorajda ne mine teden, da ne izvemo za kak nov pri­mer. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji politika | Značka , | Komentiraj

Kako nastane delovno mesto

IBMŠta­jer­sko je pred krat­kim nepri­je­tno pre­se­ne­tila odlo­či­tev mul­ti­na­ci­o­nalke IBM, ki se je odlo­čala, ali bi v Mariboru odprla evrop­ski klicni cen­ter za teh­nično pod­poro, kjer bi delo dobilo do 200 ljudi. IBM bi potre­bo­val teh­nično izo­bra­žen kader raču­nal­ni­ške smeri z dobrim pozna­va­njem tujih jezi­kov. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji ekonomija | Značka , | 1 Komentar

Kaj v resnici vsebuje vaša cigareta

V pre­hran­ski indu­striji poznajo rek: lju­dje bodo poje­dli vsako reč, če jo le nare­žemo dovolj na drobno. Toda hrana je vsaj pod neka­kšnim nad­zo­rom in aku­tne zastru­pi­tve s hrano vedno pri­te­gnejo pozor­nost jav­no­sti. Pri tobaku pa ni tako. Proizvajalci ciga­ret imajo tako rekoč neo­me­jeno svo­bodo, da ciga­re­tam dodajo, kar želijo – bodisi zato, da pospe­šijo pro­dajo ali zni­žajo stro­ške, bodisi zato, da uni­čijo ple­sen in podalj­šajo rok tra­ja­nja; ali pa da pove­čajo uči­nek niko­tina ali da ciga­rete napra­vijo pri­vlač­nejše mla­dim slad­ko­sne­dne­žem. V skladu z domi­sel­no­stjo pro­i­zva­jal­cev ciga­ret so se med dodatki zna­šle naj­ra­zlič­nejše snovi. Tobačni kemiki doda­jajo ciga­re­tam pisan šopek adi­ti­vov; to so arome, vla­žilci, oja­če­valci okusa, pospe­še­valci gore­nja, ome­je­valci pla­mena, bron­ho­di­la­ta­torji, dro­bilci dimnih del­cev ter cel nabor bar­vil in belil. In to so samo tisti dodatki, ki jih v ciga­rete vsta­vljajo name­noma. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji nadzorniki | Značka , | Komentiraj

Druga, manj znana nikotinska zasvojenost

Zlati holokavstTe dni se kon­čuje javna raz­prava o novem slo­ven­skem zakonu o ome­je­va­nju upo­rabe tobač­nih in pove­za­nih izdel­kov. Lani je bila namreč spre­jeta evrop­ska direk­tiva, ki pre­cej strožje obrav­nava to podro­čje. Čla­nice Evropske unije morajo letos v naci­o­nalno zako­no­dajo vklju­čiti nova pra­vila za varo­va­nje zdravja pred kaje­njem, vodil­nim kriv­cem za pre­zgo­dnje umi­ra­nje. Večina držav je pri tem v zagati, saj so državni pro­ra­čuni močno odvi­sni od davščin iz pro­daje ciga­ret. Preberi več »

Objavljeno v kategoriji davki | Značka , , | Komentiraj
Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x