Kakšni so donosi pokojninskih skladov

Eno prvih vpra­šanj, ki se nam postavi, ko se odlo­čamo za pro­sto­voljno doda­tno pokoj­nin­sko zava­ro­va­nje, je, kako uspe­šno bo upra­vlja­vec naše pri­hranke ple­me­ni­til. Torej, ali bomo tako pri­var­če­vali več, kot bi kako drugače.

Objavljeno v Financah, 27. decem­bra 2000
Propagandne akcije pri­ho­dnjih izva­jal­cev pokoj­nin­skega zava­ro­va­nja, ki so že v pol­nem teku, bolj ali manj sra­me­žljivo napo­ve­du­jejo tudi pred­vi­dene višine dono­sov. Ker je pokoj­nin­sko zava­ro­va­nje pri nas novost in nimamo na voljo pre­te­klih rezul­ta­tov, da bi se pre­pri­čali o vero­do­stoj­no­sti teh napo­vedi, lahko posku­simo oce­niti nji­hovo real­nost neko­liko drugače.

Dejavniki, ki vpli­vajo na kako­vost ple­me­ni­te­nja premoženja:

  1. Za vla­ga­nje sred­stev iz doda­tnega pokoj­nin­skega zava­ro­va­nja veljajo ome­ji­tve, pred­pi­sane za kri­tni sklad po zakonu o zava­ro­val­ni­štvu. Ena od teh ome­ji­tev pred­vi­deva tudi abso­lu­tno zgor­njo mejo 30 odstot­kov del­nic ali inve­sti­cij­skih kupo­nov del­ni­ških skla­dov, saj ti veljajo za bolj tve­gane vre­dno­stne papirje od obve­znic in obve­zni­ških skladov.
  2. Kot je poka­zala anketa med upra­vljavci, obja­vljena v Gospodarskem vestniku 2. novem­bra 2000, so si neka­teri med njimi pri tem merilu dolo­čili še kon­ser­va­tiv­nejšo poli­tiko. Glede geo­graf­ske raz­pr­ši­tve naložb upra­vljavci napo­ve­du­jejo, da bodo od 0 do 80 odstot­kov sred­stev nalo­žili v tuje vre­dno­stne papirje, v pov­pre­čju pa ta delež znaša pri­bli­žno 40 odstotkov.
  3. Kateri stro­ški bodo bre­me­nili sklad, še ni jasno, pred­vi­de­vamo pa lahko, da bo regu­la­tor glede tega pre­cej ome­je­va­len, podobno kot velja za vza­je­mne sklade. Tam se iz sred­stev sklada pokrije le nekaj natančno dolo­če­nih vrst stro­škov, med kate­rimi recimo ni stro­škov bor­znega posre­do­va­nja, revi­zije ali prav­ni­ških storitev.

Kaj vpliva na »kako­vost« ple­me­ni­te­nja pre­mo­že­nja poleg spre­tno­sti in izku­šenj upra­vljavca? Najprej zakon­ski okvir, torej ome­ji­tve, ki jih mora upra­vlja­vec spo­što­vati pri vla­ga­nju, nato nalož­bena poli­tika, ki si jo v okviru zako­nov sam postavi v pokoj­nin­skem načrtu, in končno višina upra­vljal­ske pro­vi­zije in more­bi­tnih dru­gih stro­škov, ki bre­me­nijo to premoženje.

Upravljavci so napo­ve­do­vali pred­vi­dene višine dono­sov svo­jih pro­duk­tov. Ocene so se gibale od pre­vi­dnih pet odstot­kov do drznih 10,71 odstotka »real­nega donosa«, pri čemer pov­pre­čje teh napo­vedi znaša 6,6 odstotka. Zakaj »realni donos« v nare­ko­va­jih? Iz izjav pri­ho­dnjih upra­vljav­cev je mogoče raz­brati raz­lične raz­lage tega pojma. Ali imajo v mislih realni donos nad temeljno obre­stno mero (TOM), ki jo kot merilo ohra­nja­nja vre­dno­sti upo­ra­bljajo slo­ven­ske banke, ter ga ban­čni var­če­valci in poso­ji­lo­je­malci poznajo v obliki TOM + realna obre­stna mera? Ali mislijo na rast vre­dno­sti enote pre­mo­že­nja, izra­ženo v neki »trdni« valuti ali morda v evru (ki se doslej, roko na srce, ni ravno izka­zal kot trdna valuta)? Morda ima kdo v mislih raz­liko nad rastjo inde­ksa cen življenj­skih potreb­ščin v Sloveniji? Pri večini napo­vedi tega doslej ni bilo mogoče natančno ugotoviti.

Ker pokoj­nin­sko var­če­va­nje še ne more poka­zati prej­šnjih rezul­ta­tov, pre­glejmo rezul­tate dru­gih oblik upra­vlja­nja pre­mo­že­nja. Podatki o tem, kako uspe­šno so doslej zava­ro­val­nice obra­čale sred­stva, na splo­šno niso javno dose­gljivi in pre­ver­ljivi, vsaj ne po tako pre­gle­dnih meri­lih, kot bodo veljala za pokoj­nin­ske sklade in druge pravno-formalne oblike pokoj­nin­skega zava­ro­va­nja. Podobno velja tudi za indi­vi­du­alno upra­vlja­nje por­t­fe­ljev pri bor­zno­po­sre­dni­ških druž­bah. Nekatere bor­zne hiše se rade pohva­lijo, da so svo­jim stran­kam zago­to­vile donose od TOM + 15 odstot­kov nav­zgor, ven­dar so pri izbi­ra­nju naložb bistveno manj ome­jene, tako da pri­mer­jave niso uporabne.

Edini doslej zares pre­gle­den način upra­vlja­nja pre­mo­že­nja s pre­ver­lji­vimi podatki so bili v Sloveniji vza­je­mni skladi. Med njimi deluje tudi nekaj tako ime­no­va­nih obve­zni­ških skla­dov, ki imajo pri­bli­žno podobno struk­turo (manj kot 50 odstot­kov del­nic ozi­roma več kot 50 odstot­kov obve­znic), kot jo bodo imele naložbe izva­jal­cev doda­tnega pro­sto­volj­nega pokoj­nin­skega zava­ro­va­nja. Od teh imajo vsaj tri­le­tno zgo­do­vino nasle­dnji: KD Bond (upra­vlja ga Kmečka družba), LBM Piramida (LB Maksima), Miha (KBM Infond) in Pika (Primorski skladi).

Poglejmo si torej, kako so se ti skladi odre­zali v pre­te­klo­sti. Njihove upra­vljal­ske pro­vi­zije zna­šajo en ozi­roma dva odstotka na leto, med­tem ko pokoj­nin­ski načrti razen ene izjeme pred­vi­de­vajo 1,5-odstotno pro­vi­zijo. Nobeden od ome­nje­nih skla­dov doslej še ni vla­gal v vre­dno­stne papirje tujih izda­ja­te­ljev. Njihovi pov­prečni letni neto donosi (rast vre­dno­sti enote pre­mo­že­nja ob že upo­šte­vani upra­vljal­ski pro­vi­ziji) se tre­nu­tno gibljejo med 11,01 in 13,59 odstotka (v obdo­bju zadnjih 36 mese­cev) ozi­roma med 8,00 in 12,38 odstotka (zadnjih 60 mese­cev) nomi­nalno v tolar­jih. Ob upo­šte­va­nju giba­nja temeljne obre­stne mere v teh dveh obdo­bjih ugo­to­vimo, da je imel naj­u­spe­šnejši sklad v tri­le­tnem obdo­bju (KD Bond) donos pri­bli­žno TOM + 5,2 odstotka, naj­u­spe­šnejši v pet­le­tnem obdo­bju (LBM Piramida) pa TOM + 3,5 odstotka. Spodnja tabela pov­zema te rezul­tate in jasno kaže, da na uspe­šnost bistveno vpliva to, kaj smo si izbrali za merilo real­nega donosa.

Najuspešnejši obve­zni­ški sklad v obdobju Nominalni donos v SIT p.a. »Realni donos« p.a. Donos v USD p.a. Donos v DEM p.a.
…zadnjih treh let 13,59% TOM + 5,2% USD + 0,5% DEM + 8,7%
…zadnjih petih let 12,38% TOM + 3,5% manj kot USD + 0% DEM + 7,6%

Zanimivo je, da bi se za zadnjih pet let bolj spla­čalo pri­hranke pre­to­piti v dolarje in jih hra­niti »v noga­vici« ali na ban­čni vlogi na vpo­gled, kot pa vlo­žiti v kate­re­ga­koli od slo­ven­skih obve­zni­ških skla­dov. V bran upra­vljav­cem teh skla­dov je treba dodati, da je bilo v tem obdo­bju na slo­ven­skem trgu zelo malo dol­žni­ških vre­dno­stnih papir­jev, nomi­ni­ra­nih v dolar­jih, s kate­rimi bi si lahko popra­vili dono­snost; možnost vla­ga­nja v tujino pa jim je Agencija za trg vre­dno­stnih papir­jev dopu­stila šele pred krat­kim. Prav tako je pomembno vedeti, da pred­pisi vza­je­mnim skla­dom ne dovo­lju­jejo varo­va­nja pred valu­tnimi tve­ga­nji z izve­de­nimi finanč­nimi instru­menti. Verjetno ni treba posebno pou­dar­jati, da zgor­nje šte­vilke, izra­ču­nane za raz­me­roma kratko obdo­bje (s sta­li­šča pokoj­nin­skega var­če­va­nja), to je od decem­bra 1995 do decem­bra 2000, ne pome­nijo, da bi bili rezul­tati enaki tudi za daljša obdo­bja ali da je dolar čeda­lje moč­nejša valuta v pri­mer­javi z marko. Kljub temu pa kažejo, da je lahko soli­den rezul­tat v eni valuti videti zelo skro­men, če ga pre­ra­ču­namo v drugo.

Znano je, da bo nalož­bena struk­tura slo­ven­skih pokoj­nin­skih skla­dov bolj podobna tisti v neka­te­rih evrop­skih drža­vah kot v Severni Ameriki. Poglejmo si torej pre­te­kle donose vsaj neko­liko pri­mer­lji­vih skla­dov v tujini. Ena izmed kate­go­rij pokoj­nin­skih skla­dov v Veliki Britaniji so tako ime­no­vani »defen­sive mana­ged pen­sion funds«, ki imajo delež del­nic ome­jen na 35 odstot­kov. Po podat­kih pod­je­tja Lipper Analytical Services ima ta kate­go­rija tre­nu­tno v pov­pre­čju 8,4-odstotni bruto letni donos (pred odbi­tjem upra­vljal­skih pro­vi­zij, ki so v pov­pre­čju nižje od slo­ven­skih) v zadnjih petih letih. Drugi vir, pod­je­tje Micropal iz sku­pine Standard and Poor’s, pa za isto kate­go­rijo navaja pov­pre­čen 9,9-odstotni donos v zadnjem dese­tle­tnem obdo­bju. Obe šte­vilki sta izra­ženi v bri­tan­skih fun­tih in veljata za sku­pini skla­dov, ki jih ti dve pod­je­tji spre­mljata (ni nujno, da so v sku­pini vklju­čeni isti skladi). Za Nemčijo pa A. Žni­dar­šič Kranjc v Financah 29. sep­tem­bra 2000 poroča o 5,92-odstotni dono­sno­sti skla­dov v zadnjih 15 letih (ver­je­tno v mar­kah, op. p.). Kar zadeva naložbe v tujini, pred­po­sta­vimo, da bodo slo­ven­ski upra­vljavci kljub tre­nu­tnemu pomanj­ka­nju izku­šenj sča­soma pri nji­ho­vem upra­vlja­nju v pov­pre­čju podobno uspe­šni kot nji­hovi kolegi po svetu.

Če torej sprej­memo, da bo pri­bli­žno polo­vica sred­stev nalo­žena v Sloveniji in druga polo­vica v tujini, ter upo­šte­vamo dose­da­nje zao­sta­ja­nje marke (v kateri je nomi­ni­rano naj­več slo­ven­skih obve­znic) za temeljno obre­stno mero, lahko ugo­to­vimo, da je pov­pre­čen napo­ve­dani donos TOM + 6,6 odstotka (po že odšteti upra­vljal­ski pro­vi­ziji) izre­dno opti­mi­sti­čen. V pre­te­klih petih letih sta ta donos od vseh slo­ven­skih vza­je­mnih skla­dov pre­se­gla samo dva in oba imata med nalož­bami več kot 50 odstot­kov delnic.

Res je, da upra­vljavci pokoj­nin­skih skla­dov ne bodo pod toli­kšnim pri­ti­skom zago­ta­vlja­nja likvi­dno­sti pri večjih izpla­či­lih iz sklada in bodo torej svo­bo­dnejši pri upra­vlja­nju por­t­fe­lja. Ravno tako je pre­cej­šnja neznanka donos iz naložb v nepre­mič­nine, ki jih bodo lahko imeli pokoj­nin­ski skladi. Po drugi strani bo na donos nega­tivno vpli­valo obli­ko­va­nje rezer­va­cij za zago­ta­vlja­nje zajam­če­nega donosa zava­ro­van­cem, česar pri vza­je­mnih skla­dih ni.

Nedvomno so gor­nje pri­mer­jave le delno upo­rabne in ver­je­tno donos pri vsto­pa­nju v pro­sto­voljno doda­tno pokoj­nin­sko zava­ro­va­nje ne bo odlo­či­len dejav­nik. Ostane pa dej­stvo, da je ta hip možno pri slo­ven­skih ban­kah obročno var­če­vati na pet­le­tno obdo­bje z obre­stno mero od TOM + 5 odstot­kov in celo do TOM + 5,75 odstotka; obre­stna mera je sicer spre­men­ljiva, ven­dar v banki ni nobe­nih vsto­pnih pro­vi­zij in nalož­be­nega tve­ga­nja. Glede na vse to lahko why is a cold sore her­pes ugo­to­vimo, da se bodo morali izva­jalci pro­sto­volj­nega doda­tnega pokoj­nin­skega zava­ro­va­nja močno potru­diti, da bodo na trgu ponu­dni­kov finanč­nih sto­ri­tev kon­ku­renčni. Pri tistih, ki se bodo aktivno lotili tujine, pa bo potrebno še nekaj sreče pri obvla­do­va­nju med­va­lu­tnih nihanj.

Ta članek je bil objavljen v kategoriji pokojnina z značko , , .
Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x