Lani sprejeti Zakon o prvem pokojninskem skladu in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb je odgovoril tudi na vprašanje, kdaj, kako in v kaj se bodo pidi preoblikovali. Poleg naravne pretvorbe v navadno (»nepooblaščeno«) investicijsko družbo je predvidel tudi preoblikovanje v redno gospodarsko družbo (tako imenovani holding).
Objavljeno v Financah, 3. januarja 2001
Po sprejetju teh zakonskih določb in prenehanju veljavnosti moratorija na preoblikovanje pidov v holdinge so bili v medijih najglasnejši zagovorniki obveznega preoblikovanja pidov v vzajemne sklade, čeprav so v dzujih opozarjali, da zdajšnja struktura naložb za to večinoma ni primerna. Borzni igralci so zaslutili možnost lepih zaslužkov z nakupom nekaterih pidov po tedanjih tečajih (z velikimi diskonti na knjigovodsko vrednost) in časovno ne preveč oddaljeno prodajo oziroma izstopom iz preoblikovanega vzajemnega sklada po knjigovodski vrednosti. Med »dobro obveščenimi« so se širile govorice, češ da je »ta in ta pid zrel za nakup, saj bo kmalu postal vzajemni sklad«.
Po preteku moratorija v javnosti ni bilo zaznati nobenih aktivnosti nadzornika — Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) — glede preoblikovanja. Tudi finančno ministrstvo je bilo v tem času bolj zaposleno z dvema zavarovalniškima zakonoma, MEOR pa se je ukvarjal predvsem z iskanjem načina zapolnjevanja certifikatne vrzeli, ki bi bil za državo čim manj boleč.
Pri vseh nasprotujočih si interesih pa bolj preseneča, da sploh ni bilo slišati »glasu ljudstva«, torej samih delničarjev — lastnikov pidov. Očitno za naše okolje ni predstavljivo, da bi pravzaprav lahko bili prvi poklicani za odločanje o statusnih spremembah kar sami lastniki, ne pa na primer državni uradniki ali družbe za upravljanje, ki imajo pri vsem tem tudi svojo računico. Tisti, ki so pidovske delnice dobili z zamenjavo lastninskih certifikatov, so premalo obveščeni in večinoma nezainteresirani, bolj nenavadno pa je, da tudi med »sekundarnimi« lastniki delnic ni zaznati večjega zanimanja ali delničarskega aktivizma. Celo v pidih, ki »naj bi zelo kmalu postali vzajemni skladi«, ni bilo videti pritiska delničarjev na uprave dzujev, naj pretvorbo končno izpeljejo, čeprav bi se, vsaj teoretično, vrednost njihovih delnic bistveno povečala.
Dejstvo je, da so tako naložbe večine pidov kot tudi struktura delničarjev in velikosti njihovih vlog popolnoma drugačne od razmer pri vzajemnih skladih. Zato je zelo verjetno, da bi hkratno prisilno preoblikovanje pidov v vzajemne sklade brez izstopnih omejitev povzročilo velik pritisk pri prodaji. Posledice bi bile razprodaja dela premoženja, zniževanje tečajev in seveda zmanjševanje osnove za provizijo družbam za upravljanje. Ravno tako se verjetno niti v vseh dzujih ne zavedajo operativnih posebnosti pri upravljanju vzajemnih skladov. Poleg tega še vedno čakamo, da bo kak profesor ali »strokovnjak« konkretno pojasnil, kako servisirati izplačila v vzajemnem skladu z delnicami termoelektrarn in drugim nelikvidnim premoženjem, ne da bi bil pri tem oškodovan interes preostalih vlagateljev.
Doslej se ni uspelo »po novem« preoblikovati še nobenemu pidu. Še največ zanimanja je, predvsem pri manjših dzujih, za preoblikovanje »njihovih« celotnih pidov v holdinge. Nekateri že imajo skupščinske sklepe o tem, vendar pa jim, kot kaže, dovoljenja ATVP še ni uspelo pridobiti. ATVP je pred kratkim na spletnih straneh v javno razpravo ponudila predlog Sklepa o poročanju v zvezi s preoblikovanjem pooblaščenih investicijskih skladov, kar si zasluži pohvalo iz več razlogov. Prvi je ta, da se agencija zaveda, da lahko kakšna koristna zamisel za opravljanje njene vloge pride tudi od zainteresirane javnosti; drugi je ta, da je začela uporabljati svoje nove spletne strani; in tretji, da je iz vsebine 8. člena omenjenega predloga razvidno, da tudi spletne strani dzujev, na katere se nanaša sklep, priznava kot enakovreden medij za obveščanje javnosti.
Vsebina sklepa zagotavlja boljšo obveščenost delničarjev, vendar pa je vprašanje, ali je ATVP na tem področju naredila dovolj. Morda se da kaj naučiti tudi iz primerov pidov, ki so se preoblikovali v holdinge že pred uveljavitvijo omejitev. Med njimi najdemo celo paleto izidov: od tako rekoč izginulega Octansa (nekdanji pid Dadas 1), prek Megafina, s katerim se ne trguje na organiziranem trgu, pa vse do Avant Holdinga, Medaljona in Capite, ki kotirajo na prostem trgu. Skupno jim je to, da so že lastniško konsolidirani, kar jim je uspelo mimo zakona o prevzemih, ki predvideva javno ponudbo za odkup vsem delničarjem in s tem zagotavlja njihovo enakopravnost. Več kot 50 odstotkov delnic je v lasti nekaj očitno povezanih pravnih in fizičnih oseb, navadno iz kroga matične družbe za upravljanje. Ta konsolidacija je potekala večinoma nepregledno, še pred uvrstitvijo delnic holdinga na organizirani trg. Izkupiček prodajalcev delnic je bil zaradi tega najverjetneje skromen. Tudi najnovejši sklep ATVP ne bo izključil možnosti tovrstnega početja insiderjev.
Kaj si preostali delničarji holdinga zunaj kroga večinskih lastnikov sploh lahko obetajo? Mnogo je namreč možnih načinov za prelivanje dobička v druge pravne osebe, kjer ga ne bi bilo treba deliti z »zunanjimi«. Poslovanje holdingov bo še manj pod nadzorom javnosti in delničarjev, kot je bilo doslej. Ali bo novi holding sploh zaprosil za sprejetje na organizirani trg?
Zdi se, da borzni trg vidi dve možni poti naprej: optimistično in pesimistično. Delnica Medaljona (iz kroga Probanke) namreč kotira kar dvakrat višje kot delnici drugih dveh nekdanjih pidov, Capite in Avant holdinga, kar je težko pojasniti samo z razliko v vrednosti njihovih naložb ali sposobnosti upravljavcev. Za holdinge iz okrilja resnih finančnih skupin je laže predvidevati, da bodo poslovali skladno z interesi vseh delničarjev in bili namenjeni kot dopolnilo drugim oblikam finančnega posredništva v skupini. Pri drugih pa morda na trgu obstaja strah, da bodo dobički poniknili v konglomeratu fizičnih in pravnih oseb, povezanih z večinskimi lastniki.
Vsi načini preoblikovanja imajo slabosti, od katerih ostaja najresnejša množično oškodovanje delničarjev ob morebitnih novih nepreglednih preoblikovanjih v holdinge. V interesu preostalih pidovskih delničarjev bi bila torej uvedba varovalk,
s katerimi bi bilo delničarjem novih (navadnih) investicijskih družb laže zamenjati upravljavca (da bi se torej lahko investicijska družba ob slabem upravljanju ali previsokih provizijah odločila za »selitev« k drugi družbi za upravljanje); in
s katerimi bi bil onemogočen tihi prevzem holdinga pred sprejetjem delnic na organizirani trg. Če se uresniči pesimistična varianta prihodnjih vrednosti »certifikatnih« delnic v novih holdingih, se lahko zgodi, da bo razočaranje malih delničarjev veliko, posledice nezaupanja v trg vrednostnih papirjev pa bo, podobno kot pri zlomu Dadasa, čutila vsa panoga.
Nerviranje z ležarino: V začetku vsakega koledarskega leta borzne hiše znervirajo približno 600 tisoč slovenskih imetnikov delnic in obveznic, ko jim zaračunajo ležarino, to...
Saj tudi drugi to počnejo: Po sodbi Vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo pritožbo kaznovanih brokerjev Probanke zaradi tržne manipulacije (friziranja tečaja delnice Pivovarne Laško...
Trguj in... zapravi vse: Po štirih letih se znova začenja resničnostni show World Top Investor. Tokrat pod geslom Trguj in zmaguj ter z lokalnim sponzorstvom borzne hiše Iliri...
Citat dneva
Desire is half of life; indifference is half of death. -- Kahlil Gibran
RSS prispevki
Mobilno
Družabno
Pasti preoblikovanja pidov
Lani sprejeti Zakon o prvem pokojninskem skladu in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb je odgovoril tudi na vprašanje, kdaj, kako in v kaj se bodo pidi preoblikovali. Poleg naravne pretvorbe v navadno (»nepooblaščeno«) investicijsko družbo je predvidel tudi preoblikovanje v redno gospodarsko družbo (tako imenovani holding).
Po sprejetju teh zakonskih določb in prenehanju veljavnosti moratorija na preoblikovanje pidov v holdinge so bili v medijih najglasnejši zagovorniki obveznega preoblikovanja pidov v vzajemne sklade, čeprav so v dzujih opozarjali, da zdajšnja struktura naložb za to večinoma ni primerna. Borzni igralci so zaslutili možnost lepih zaslužkov z nakupom nekaterih pidov po tedanjih tečajih (z velikimi diskonti na knjigovodsko vrednost) in časovno ne preveč oddaljeno prodajo oziroma izstopom iz preoblikovanega vzajemnega sklada po knjigovodski vrednosti. Med »dobro obveščenimi« so se širile govorice, češ da je »ta in ta pid zrel za nakup, saj bo kmalu postal vzajemni sklad«.
Po preteku moratorija v javnosti ni bilo zaznati nobenih aktivnosti nadzornika — Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) — glede preoblikovanja. Tudi finančno ministrstvo je bilo v tem času bolj zaposleno z dvema zavarovalniškima zakonoma, MEOR pa se je ukvarjal predvsem z iskanjem načina zapolnjevanja certifikatne vrzeli, ki bi bil za državo čim manj boleč.
Pri vseh nasprotujočih si interesih pa bolj preseneča, da sploh ni bilo slišati »glasu ljudstva«, torej samih delničarjev — lastnikov pidov. Očitno za naše okolje ni predstavljivo, da bi pravzaprav lahko bili prvi poklicani za odločanje o statusnih spremembah kar sami lastniki, ne pa na primer državni uradniki ali družbe za upravljanje, ki imajo pri vsem tem tudi svojo računico. Tisti, ki so pidovske delnice dobili z zamenjavo lastninskih certifikatov, so premalo obveščeni in večinoma nezainteresirani, bolj nenavadno pa je, da tudi med »sekundarnimi« lastniki delnic ni zaznati večjega zanimanja ali delničarskega aktivizma. Celo v pidih, ki »naj bi zelo kmalu postali vzajemni skladi«, ni bilo videti pritiska delničarjev na uprave dzujev, naj pretvorbo končno izpeljejo, čeprav bi se, vsaj teoretično, vrednost njihovih delnic bistveno povečala.
Dejstvo je, da so tako naložbe večine pidov kot tudi struktura delničarjev in velikosti njihovih vlog popolnoma drugačne od razmer pri vzajemnih skladih. Zato je zelo verjetno, da bi hkratno prisilno preoblikovanje pidov v vzajemne sklade brez izstopnih omejitev povzročilo velik pritisk pri prodaji. Posledice bi bile razprodaja dela premoženja, zniževanje tečajev in seveda zmanjševanje osnove za provizijo družbam za upravljanje. Ravno tako se verjetno niti v vseh dzujih ne zavedajo operativnih posebnosti pri upravljanju vzajemnih skladov. Poleg tega še vedno čakamo, da bo kak profesor ali »strokovnjak« konkretno pojasnil, kako servisirati izplačila v vzajemnem skladu z delnicami termoelektrarn in drugim nelikvidnim premoženjem, ne da bi bil pri tem oškodovan interes preostalih vlagateljev.
Doslej se ni uspelo »po novem« preoblikovati še nobenemu pidu. Še največ zanimanja je, predvsem pri manjših dzujih, za preoblikovanje »njihovih« celotnih pidov v holdinge. Nekateri že imajo skupščinske sklepe o tem, vendar pa jim, kot kaže, dovoljenja ATVP še ni uspelo pridobiti. ATVP je pred kratkim na spletnih straneh v javno razpravo ponudila predlog Sklepa o poročanju v zvezi s preoblikovanjem pooblaščenih investicijskih skladov, kar si zasluži pohvalo iz več razlogov. Prvi je ta, da se agencija zaveda, da lahko kakšna koristna zamisel za opravljanje njene vloge pride tudi od zainteresirane javnosti; drugi je ta, da je začela uporabljati svoje nove spletne strani; in tretji, da je iz vsebine 8. člena omenjenega predloga razvidno, da tudi spletne strani dzujev, na katere se nanaša sklep, priznava kot enakovreden medij za obveščanje javnosti.
Vsebina sklepa zagotavlja boljšo obveščenost delničarjev, vendar pa je vprašanje, ali je ATVP na tem področju naredila dovolj. Morda se da kaj naučiti tudi iz primerov pidov, ki so se preoblikovali v holdinge že pred uveljavitvijo omejitev. Med njimi najdemo celo paleto izidov: od tako rekoč izginulega Octansa (nekdanji pid Dadas 1), prek Megafina, s katerim se ne trguje na organiziranem trgu, pa vse do Avant Holdinga, Medaljona in Capite, ki kotirajo na prostem trgu. Skupno jim je to, da so že lastniško konsolidirani, kar jim je uspelo mimo zakona o prevzemih, ki predvideva javno ponudbo za odkup vsem delničarjem in s tem zagotavlja njihovo enakopravnost. Več kot 50 odstotkov delnic je v lasti nekaj očitno povezanih pravnih in fizičnih oseb, navadno iz kroga matične družbe za upravljanje. Ta konsolidacija je potekala večinoma nepregledno, še pred uvrstitvijo delnic holdinga na organizirani trg. Izkupiček prodajalcev delnic je bil zaradi tega najverjetneje skromen. Tudi najnovejši sklep ATVP ne bo izključil možnosti tovrstnega početja insiderjev.
Kaj si preostali delničarji holdinga zunaj kroga večinskih lastnikov sploh lahko obetajo? Mnogo je namreč možnih načinov za prelivanje dobička v druge pravne osebe, kjer ga ne bi bilo treba deliti z »zunanjimi«. Poslovanje holdingov bo še manj pod nadzorom javnosti in delničarjev, kot je bilo doslej. Ali bo novi holding sploh zaprosil za sprejetje na organizirani trg?
Zdi se, da borzni trg vidi dve možni poti naprej: optimistično in pesimistično. Delnica Medaljona (iz kroga Probanke) namreč kotira kar dvakrat višje kot delnici drugih dveh nekdanjih pidov, Capite in Avant holdinga, kar je težko pojasniti samo z razliko v vrednosti njihovih naložb ali sposobnosti upravljavcev. Za holdinge iz okrilja resnih finančnih skupin je laže predvidevati, da bodo poslovali skladno z interesi vseh delničarjev in bili namenjeni kot dopolnilo drugim oblikam finančnega posredništva v skupini. Pri drugih pa morda na trgu obstaja strah, da bodo dobički poniknili v konglomeratu fizičnih in pravnih oseb, povezanih z večinskimi lastniki.
Vsi načini preoblikovanja imajo slabosti, od katerih ostaja najresnejša množično oškodovanje delničarjev ob morebitnih novih nepreglednih preoblikovanjih v holdinge. V interesu preostalih pidovskih delničarjev bi bila torej uvedba varovalk,
Preberite tudi: