Cilj, da bi privarčevali za dodatek k »državni« pokojnini, lahko dosegamo na različne načine:
Objavljeno v Dnevniku, 31. januarja 2001
- Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga ponujajo zavarovalnice in vzajemni pokojninski skladi.
- Vlaganje v obvezniški vzajemni sklad, kot eno od vrst investicijskih skladov z relativno konzervativno naložbeno politiko (v Sloveniji jih obstaja že kar nekaj).
- Rentno varčevanje v eni od bank (za to storitev banke uporabljajo različna komercialna poimenovanja).
Pri tem smo omenili samo nekatere načine, ki omogočajo redna mesečna vplačila relativno majhnih zneskov in so namenjeni predvsem dolgoročnemu varčevanju. Zato nista vključena individualno investiranje v vrednostne papirje in pa npr. življenjsko zavarovanje, saj je le-to namenjeno predvsem zagotavljanju osnovne socialne varnosti.
Kljub temu, da omenjeni načini varčevanja vodijo k istemu cilju, pa se med seboj po raznih lastnostih razlikujejo. Vsak izmed načinov ima nekaj prednosti in nekaj slabosti. Tiste lastnosti, ki jim po praktičnih izkušnjah slovenski varčevalci pripisujejo večji pomen, so zbrane v vrhnjem delu spodnje primerjalne tabele, »manj pomembne« pa v spodnjem. Nekatera dodatna pojasnila so navedena še v oštevilčenih opombah na dnu.
|
Dejavnik pri primerjavi |
Lastnost |
Dodatno pokojninsko zavarovanje |
Obvezniški vzajemni sklad |
Rentno varčevanje v banki |
| 1 |
Ali lahko vaši prihranki »propadejo«?[1] |
Varnost |
Dobra |
Dobra |
Dobra |
| 2 |
Kolikšno višino donosov na svoj vloženi denar lahko pričakujete? |
Donosnost |
Zmerna |
Zmerna |
Zmerna |
| 3 |
Ali vam izvajalec jamči za minimalni donos na vplačana sredstva? |
Zajamčeni donos |
Da |
Ne |
Da[2] |
| 4 |
Ali lahko v dobi varčevanja svoje prihranke kadarkoli in v poljubni višini dvigujete? |
Likvidnost |
Slaba |
Dobra |
Slaba |
| 5 |
Ali obstaja spodbuda s strani države v obliki davčnih olajšav za varčevalca? |
Davčne olajšave |
Da[3] |
Ne |
Ne |
| 6 |
Kolikšen del vložka plačate kot provizijo izvajalcu (vstopna, izstopna, upravljalska)? |
Stroški |
Visoki |
Zmerni |
Jih ni |
| 7 |
Ali lahko vplačevanje po želji prekinjate in kasneje z njim nadaljujete? |
Prilagodljivost |
Zmerna[4] |
Dobra |
Slaba |
| 8 |
Ali lahko v vsakem trenutku ugotovite, koliko so vaši prihranki trenutno vredni? |
Preglednost |
Zmerna[5] |
Dobra[6] |
Slaba |
| 9 |
Ali se lahko po koncu varčevalnega obdobja prosto odločite, kaj boste storili s prihranki? |
Svoboda uporabe prihrankov |
Zmerna[7] |
Dobra |
Dobra |
Od vsakega posameznika ter njegovega položaja, potreb in starosti je odvisno, katera od prednosti oziroma slabosti je zanj pomembna. Univerzalnega, za vse primernega nasveta, ni. Primerjava lahko služi kot izhodišče za zbiranje dodatnih informacij, odločiti pa se boste morali sami. Kljub temu, da vas nekateri oglasi želijo prepričati v nasprotno, izbira prave poti do dodatne pokojnine ni enostavna.
[1] V praksi je to pogosto prvo vprašanje, ki se varčevalcu zastavi, predvsem pri manj znanih oblikah varčevanja. Sedaj, ko so z zakonodajo urejeni potrebni mehanizmi nadzora, lahko brez dvomov ugotovimo, da je pri vseh treh oblikah zagotovljena zadostna varnost.
[2] Vendar pa se realna obrestna mera v času varčevanja spreminja.
[3] Še posebej v primeru kolektivne oblike dodatnega pokojninskega zavarovanja.
[4] T.i. »obdobje mirovanja« se razlikuje med ponudniki dodatnega pokojninskega zavarovanja.
[5] Obvestilo o stanju na svojem osebne računu dobite enkrat letno.
[6] Vrednost enote premoženja (točke) vzajemnega sklada je vsak dan objavljena v dnevnem časopisju.
[7] Prihranke sicer lahko dvignete v gotovini, vendar boste močno obdavčeni, če se odločite za to možnost. Če pa izberete rento, se zavedajte, da bo le-ta za ženske zaradi daljše pričakovane življenjske doba nižja kot za moške.
Primerjava poti do dodatne pokojnine
Cilj, da bi privarčevali za dodatek k »državni« pokojnini, lahko dosegamo na različne načine:
Pri tem smo omenili samo nekatere načine, ki omogočajo redna mesečna vplačila relativno majhnih zneskov in so namenjeni predvsem dolgoročnemu varčevanju. Zato nista vključena individualno investiranje v vrednostne papirje in pa npr. življenjsko zavarovanje, saj je le-to namenjeno predvsem zagotavljanju osnovne socialne varnosti.
Kljub temu, da omenjeni načini varčevanja vodijo k istemu cilju, pa se med seboj po raznih lastnostih razlikujejo. Vsak izmed načinov ima nekaj prednosti in nekaj slabosti. Tiste lastnosti, ki jim po praktičnih izkušnjah slovenski varčevalci pripisujejo večji pomen, so zbrane v vrhnjem delu spodnje primerjalne tabele, »manj pomembne« pa v spodnjem. Nekatera dodatna pojasnila so navedena še v oštevilčenih opombah na dnu.
Od vsakega posameznika ter njegovega položaja, potreb in starosti je odvisno, katera od prednosti oziroma slabosti je zanj pomembna. Univerzalnega, za vse primernega nasveta, ni. Primerjava lahko služi kot izhodišče za zbiranje dodatnih informacij, odločiti pa se boste morali sami. Kljub temu, da vas nekateri oglasi želijo prepričati v nasprotno, izbira prave poti do dodatne pokojnine ni enostavna.
[1] V praksi je to pogosto prvo vprašanje, ki se varčevalcu zastavi, predvsem pri manj znanih oblikah varčevanja. Sedaj, ko so z zakonodajo urejeni potrebni mehanizmi nadzora, lahko brez dvomov ugotovimo, da je pri vseh treh oblikah zagotovljena zadostna varnost.
[2] Vendar pa se realna obrestna mera v času varčevanja spreminja.
[3] Še posebej v primeru kolektivne oblike dodatnega pokojninskega zavarovanja.
[4] T.i. »obdobje mirovanja« se razlikuje med ponudniki dodatnega pokojninskega zavarovanja.
[5] Obvestilo o stanju na svojem osebne računu dobite enkrat letno.
[6] Vrednost enote premoženja (točke) vzajemnega sklada je vsak dan objavljena v dnevnem časopisju.
[7] Prihranke sicer lahko dvignete v gotovini, vendar boste močno obdavčeni, če se odločite za to možnost. Če pa izberete rento, se zavedajte, da bo le-ta za ženske zaradi daljše pričakovane življenjske doba nižja kot za moške.
Preberite tudi: