V začetku februarja 2001 je odstopil predsednik ameriške komisije za trg vrednostnih papirjev (SEC) Arthur Levitt. S skoraj osmimi leti staža je bil najdlje službujoči predsednik od ustanovitve komisije leta 1934.
Objavljeno v Financah, 20. februarja 2001. Soavtor članka Črt Jakhel.
Ob imenovanju za predsednika SEC je Levitt imel za sabo dolgo kariero kot vojak, trgovec z živino, borzni posrednik, direktor borzne družbe, predsednik ameriške borze vrednostnih papirjev (AMEX) in izdajatelj časopisa. Kot predsednik se je odločno zavzemal predvsem za enakopravnost vlagateljev, za javnost in odgovornost dela komisije. Pri tem je dosegel nekaj zelo pomembnih rezultatov.
SEC je ustanovil oddelek za izobraževanje in pomoč vlagateljem, v katerem strokovnjaki različno (po brezplačni telefonski liniji, z brošurami, po internetu) obveščajo vlagatelje in približujejo trg vrednostnih papirjev navadnim ljudem. Na spletnih straneh http://www.sec.gov/ so dostopna poročila, s katerimi podjetja komisiji razkrivajo podatke, pomembne za vlagatelje.
Z osebnim zavzemanjem je Levitt bistveno pripomogel k pobudi »plain English«, s katero je komisija zagotovila, da je dokumentacija izdajateljev vrednostnih papirjev in distributerjev vzajemnih skladov, namenjena vlagateljem, napisana v javnosti razumljivem jeziku namesto v pravniškem žargonu.
SEC je pod njegovim vodstvom uveljavil pravila (Regulation Fair Disclosure — RegFD), s katerimi je preprečil selektivno obveščanje. Kotirajoča podjetja so o pomembnih poslovnih rezultatih dotlej praviloma najprej obvestila borzne hiše ali investicijske banke, s katerimi so bila v poslovnih stikih, in s tem druge udeležence trga postavila v neenakopraven položaj. Kljub nasprotovanju brokerske industrije je Levitt s svojim vztrajanjem omogočil hkratni dostop do informacij tudi javnosti.
SEC je po bojih z lobisti revizijsko-svetovalnih hiš (The Big Five) vzpostavil nove zahteve pri razkrivanju podatkov javnih družb. Pogosto se je namreč izkazalo, da revizijska družba v istem podjetju opravlja tudi svetovalne ali druge storitve, kar lahko vodi do konflikta interesov. Podjetja morajo zdaj razkriti vse poslovne stike z revizijskimi družbami.
Komisija vsako leto po internetu objavi čez 300 raznih dokumentov, pobud in gradiv za javno razpravo, Levitt sam je v zadnjih sedmih letih govoril na več kot 40 javnih tribunah, osebno pojasnjeval in zagovarjal svoja in stališča komisije o aktualnih vprašanjih in tako približeval dejavnost komisije javnosti.
Vodilo komisije »We are the investor’s advocate« (Smo zagovorniki vlagateljev) je vzel zares in ga udejanjal v praksi. Sodeč po pisanju v ameriških medijih in internetnih diskusijskih forumih, je Arthur Levitt eden od najbolj cenjenih ameriških javnih funkcionarjev. Komisija pa si je s svojim delovanjem prislužila spoštovanje in ugled v družbi.
O slovenskih carjih
Kako pa je z ureditvijo delovanja trga vrednostnih papirjev pri nas? Zakon o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP) je podrobno opredelil nadzorno institucijo, Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Njena vloga na trgu žal ni tako široko zastavljena, hkrati pa njeno praktično delovanje doslej praviloma ni dajalo vtisa, da deluje predvsem v interesu vlagateljev. V preteklih letih se je v agenciji zvrstilo mnogo zaposlenih in članov strokovnega sveta, med katerimi so bili in so še tudi nekateri zelo sposobni, prizadevni in profesionalno korektni. Za boljši vtis v javnosti pa agenciji vendarle primanjkuje:
ambicioznost pri oblikovanju predpisov in vodil, ki so lahko pomembna za delovanje trga;
volja do preglednosti lastnega delovanja (kdo nadzoruje nadzornike?);
zavedanje javne vloge članov strokovnega sveta kot najvišjega organa agencije;
konstruktiven odnos do nadzorovanih družb — sodeč po vtisih iz prakse, agencija nastopa zgolj kot kaznovalka in ne kot partnerka, ki sodeluje pri odpravljanju pomanjkljivosti v interesu vlagateljev, odvisnih od teh družb.
Člane strokovnega sveta imenuje vlada na predlog finančnega ministra. Kako slednji najde kandidate in po kakšnih merilih izbira med njimi, ni znano. Javnost komajda ve, kdo so zdaj člani strokovnega sveta. Tako rekoč ničesar ne ve o tem, kakšni so njihovi pogledi na trg VP, saj se praviloma ne pojavljajo v javnosti. Sporočil za medije o delu sveta, kakršne objavlja denimo Banka Slovenije, ni. Možnost vpogleda v skoraj vso dokumentacijo (zapisniki sej, podatki o končanih preiskavah in tako naprej), ki jo Američanom že od leta 1966 zagotavlja njihova zakonodaja (Freedom of Information Act), je v Sloveniji utopija. Kaj je ameriške zakonodajalce vodilo k takim predpisom, ni težko ugotoviti: jasno je, da se funkcionarji vedejo veliko bolj odgovorno, če že od začetka vedo, da bo njihovo delo prej ali slej pod drobnogledom javnosti.
Preteklost brez vizije
Navedimo nekaj konkretnih primerov iz zgodovine, ko bi agencija lahko ravnala bolj v interesu vlagateljev, kot dejansko je.
Po petih letih javnosti še vedno niso bili razkriti dokumenti o zbranih podatkih in odločitvah, sprejetih med propadom finančnega sistema Dadas.
Agencija je Nacionalni finančni družbi tik pred sejo skupščine »njenega« pida NFD 1 dostavila mnenje, ki je družbi za upravljanje omogočalo glasovanje z osmimi odstotki glasov. Razen nekaj v časopisju povzetih izjav direktorja javnega pojasnila ATVP o mnenju, s katerim je dzu priznala za »bolj enakopravnega« delničarja od drugih, nismo dočakali. Pozneje so drugi dzuji na sejah skupščin glasovali večinoma z največ petimi odstotki glasov, enako kot drugi delničarji.
Ob kopičenju delnic Dolenjske banke je agencija v zvezi z zakonom o prevzemih tolmačila, da bi morali NLB in pidi Maksime (v večinski lasti NLB) dati ponudbo za odkup delnic samo, če bi skupno delovali pri uresničevanju glasovalnih pravic na seji skupščine Dolenjske banke. Menila je, da ni mogoče vnaprej trditi, da so pidi posredno odvisne družbe od lastnika dzuja in da je treba presojati vsak konkretni primer posebej. Še do danes ni jasne opredelitve povezanih oseb in njihovega skupnega delovanja.
Jeseni 1999 je novinarka Dela v seriji člankov namigovala, da ATVP preiskuje nepravilnosti v Kmečki družbi za upravljanje, ki da je »tik pred odvzemom licence«. Člankom sta sledila največji tedenski odliv sredstev iz vzajemnih skladov v vsej zgodovini Kmečke družbe in padec cene pida Kmečke družbe za 12 odstotkov v dveh trgovalnih dneh. Pozneje se je izkazalo, da preiskave sploh ni bilo. Kot kaže, pa se agenciji niti tedaj niti kasneje ni zdelo vredno obveščati zaskrbljenih vlagateljev.
Po začetku organiziranega trgovanja z delnicami vseh pidov je agencija prenehala objavljati podatke o poslih med pidi ter pidi in tretjimi, češ da v novih razmerah zakon od nje tega več ne zahteva.
Vizija za prihodnost
Kakšno nadzorno ustanovo potrebuje trg? Tako, ki bo zagotavljala enakopravnost vlagateljev in si upala postaviti se na stran šibkejšega, kadar je to utemeljeno. Tako, ki ji ne bo odveč biti sogovornica družbam, ki jih nadzoruje. Tako, katere uradniki bodo z osebno zavzetostjo in komunikacijo z javnostjo pokazali, da jim gre v resnici za dobro vlagateljev — ne le za upoštevanje zakona in nič več od tega. Če ne bo zaupanja vredna, bo namenjena le za to, da se bo dalo na seznamu zahtev prilagajanja pravnemu sistemu EU označiti: imamo agencijo.
Res je, da je položaj agencije omejen z veljavnim zakonom. Res je tudi, da se ljudje, ki oblikujejo in sprejemajo zakone, običajno ravnajo po preteklih težavah, na prihodnost pa pozabljajo. Vendarle pa ponujajo možnosti za preproste, a pomembne izboljšave:
Agencija lahko oblikuje potrošniško svetovalno pisarno za vlagatelje in javnost — kajti najbolj zaščiten je vlagatelj, ki se zaveda tveganj in zna skrbeti za svoj interes. To je med preoblikovanjem pidov v redne delniške družbe še posebno aktualno.
ATVP ima spletne strani. Nadzorovane družbe ji že dolgo poročajo elektronsko. Vzpostavitev zbirk podatkov na spletnih straneh — denimo obrazcev o sestavi portfeljev investicijskih skladov — je predvsem stvar volje. Prenos podatkov na internet je tehnično preprost in stroškovno nezahteven.
Gradiva za javno razpravo, stališča do aktualnih vprašanj, sporočila za javnost, novice o svoji dejavnosti in podobno bi lahko na spletne strani postavili z minimalnimi stroški.
Člani strokovnega sveta bi se lahko predstavili na spletnih straneh (kot to počne celo predsednik vlade) in pojasnili svoje poglede na aktualna vprašanja trga VP, njegov razvoj in svoj prispevek k temu.
Nova zasedba strokovnega sveta je že pokazala nekatere rezultate. Vprašanje, ali gre za dejansko novo usmeritev ali le za to, da ni težko napraviti boljšega vtisa, kot je nastal doslej, pa je zaradi slabih izkušenj še odprto. Predsednik strokovnega sveta in direktor agencije sta pri odgovorih na nekaj vprašanj, ki sva jih zastavila pri pripravi tega članka, posebej poudarila potrebo po hitrejšem odzivanju in večji elektronski razpoložljivosti podatkov — pa tudi po kadrovskih okrepitvah, češ da je usposobljene ljudi težko obdržati, dosedanje operativne težave pa naj bi bile tudi posledica preobremenjenosti zdajšnje skupine s proceduralnimi in tehničnimi nalogami. Da se agencija kot institucija s posebno, skoraj nedotakljivo vlogo zaveda svojih pomanjkljivosti, je redkost ne le zanjo, temveč za vso množico državnih ustanov. Zato sva prepričana, da bo koristne premike mogoče nadaljevati — že letos.
PRILOGA
Odgovori direktorja in predsednika strokovnega sveta ATVP
I.
Vprašanje: Kako ocenjujete sedanji položaj slovenskega trga vrednostnih papirjev (TVP), vzroke zanj in kakšna je po vašem mnenju njegova prihodnost?
Odgovor: Na dosedanji razvoj trga vrednostnih papirjev v Sloveniji je v največji meri vplivalo lastninjenje. Večina delnic na organiziranem trgu izvira iz lastninskega preoblikovanja in sekundarni trg služi predvsem kot medij za konsolidacijo lastništva. Posledice so vidne na primarnem trgu, ki je slabo razvit, saj do dodatnega financiranja podjetij z izdajo novih delnic praktično ne prihaja – na primarnem trgu so aktivne predvsem banke, ki izdajajo obveznice. Trg obveznic v zadnjem času relativno uspešno uporablja tudi država, medtem ko izdajatelji iz podjetniškega sektorja (razen bank) niso tako aktivni. Na nerazvitem primarnem trgu udeleženci niso razvili nekaterih vrst storitev, predvsem storitev v zvezi z vpeljavo in odkupom novih izdaj.
Prihodnost trga vrednostnih papirjev je tesno povezana z vključevanjem Slovenije v Evropsko unijo. Z vključitvijo bo slovenski trg postal sestavni del evropskega trga vrednostnih papirjev, kar bo odpravilo težave, ki jih povzroča njegova majhnost. Bistveno za nadaljnji razvoj trga je, da do vključitve postane čimbolj konkurenčen in brez značilnosti, ki niso združljive z razvitimi trgi. To velja tako za zakonodajni okvir, ki se že usklajuje s pravnim redom Evropske unije (novi Zakon o trgu vrednostnih papirjev in novela Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje sta namenjena prvenstveno temu), kot za udeležence in infrastrukturo trga.
Vprašanje: Ali je v času vašega mandata vloga ATVP na TVP ustrezna ali pa bi Agencija na kakšnem od svojih delovnih področij morala okrepiti dejavnost?
Odgovor: Z delom ATVP v času trajanja mojega mandata sem zadovoljen, če upoštevam realne možnosti in okoliščine. Pri oceni dela ATVP nikakor ne moremo spregledati, da je prišlo v tem času do temeljite spremembe zakonodaje (uveljavitev ZTVP-1), zaradi katerega se je za določen čas bistveno povečal obseg dela ATVP. V prvem obdobju po sprejemu ZTVP-1 je bilo treba skoncetrirati praktično vse kapacitete na pripravo podzakonskih aktov in po njihovem sprejemu na ugotavljanje uspešnosti prilagajanja na eni strani in vzpostavitev novih mehanizmov spremljanja podatkov na drugi. Posledica povečanega obsega dela na tem področju, pa je nujno zmanjševala reakcijsko sposobnost ATVP na nekaterih drugih področjih. Pri tem je treba opozoriti še na kadrovske težave, saj usposobljen kader prestopa v industrijo, ki je sposobna ponuditi bistveno boljše pogoje in možnosti. V tolažbo nam je lahko le to, da se s popolnoma enakim problemom srečujejo sorodne institucije v večini držav EU. Osebno sem prepričan, da so se do danes zadeve v zvezi z uveljavitvijo ZTVP-1 utekle do te mere, da bo mogoče aktivnosti osredotočiti na operacionalizacijo izvrševanja zakonskih okvirov. Kot ključno pomanjkljivost ATVP vsaj osebno dostikrat čutim relativno počasne reakcije na dogodke na trgu in ravno hitrejši odzivnosti nameravam v nadaljevanju mandata posvetiti vso pozornost. Toliko bolj, ker čutim, da je hitra reakcija tudi najbolj učinkovita. Drugo področje, kjer čutim določeno nemoč, pa je področje trgovanja na podlagi notranjih informacij. Ocenjujem, da so ti pojavi na slovenskem trgu prisotni, da pa še ni prišlo do pravega odgovora. Prav tako se mi zdi zelo pomembno uvajanje elektronskega načina komuniciranja tako v razmerju ATVP s subjekti nadzora, kot tudi na trgu kot celoti. Predvsem na segmentu obveščanja javnih družb je treba čimprej izkoristiti zakonske in tehnične možnosti za izvajanje elektronske komunikacije in sistem urediti na učinkovit in uporabnikom prijazen način.
Vprašanje:Katere določbe ZTVP in ZISDU bi bilo treba po vašem mnenju spremeniti in kako, da bi Agencija lahko še bolj prispevala k razvoju TVP?
Odgovor: Kar se tiče veljavne zakonodaje ZTVP-1 in ZISDU ni mogoče ocenjevati z iste osnove. ZTVP-1 je kompleksen predpis, ki je v celoti usklajen z regulativo EU in praktično tudi v celoti implementira vsa načela IOSCO. Nenazadnje nam to priznava tudi tujina in v veliko veselje mi je bilo, da sem lahko ob predstavitvi naše regulative na rednem srečanju FESCO slišal le pohvalne pripombe. Dokaz, da to niso bile le prijazne besede, je v tem, da v okvirih mednarodnega sodelovanja ATVP ne velja za institucijo, ki bi nujno potrebovala tehnično pomoč, ampak za tisto, ki takšno pomoč lahko ponudi. Zato ocenjujem, da ZTVP-1 ne potrebuje posebnih vsebinskih dopolnitev, pač pa le nekaj redakcijskih uskladitev, saj so se pri izvajanju pokazale nekatere nejasnosti in neusklajenosti. Edino vprašanje, kjer pa bi kazalo razmisliti o vsebinski spremembi, je področje izrekanja denarnih kazni, saj sodniki za prekrške tej nalogi niso kos. To je tudi področje, kjer v celoti ne sledimo načelom IOSCO. Rešitev vidim bodisi v prenosu te pristojnost na ATVP, kar mi ne bilo najbolj ljubo, bodisi v oblikovanju specializiranega sodnega organa za prekrške na kapitalskem in finančnem trgu. Nasprotno od ZTVP-1 pa je ZISDU potreben temeljite spremembe in ker je ta v teku, se mi ocenjevanje v tem trenutku ne zdi primerno.
Vprašanje: Ali se vam zdijo ustrezni obstoječi zakonski pogoji za članstvo v strokovnem svetu ATVP in način imenovanja članov?
Odgovor: Način imenovanja članov strokovnega sveta ATVP, kot je določen v ZTVP-1, ocenjujem kot primeren. Zakonske določbe zagotavljajo primarni pogoj strokovnosti, ki je po mojem mnenju ključnega pomena. Trdnost mandata in predvsem zakonska določitev pogojev in postopka za razrešitev pa zagotavljajo neodvisnost članov od političnih sprememb. Nenazadnje lahko ugotovimo, da veljavno ureditev ocenjuje za skladno z načeli IOSCO, ki posebej izpostavljajo in poudarjajo neodvisnost regulatorja in nadzornika kapitalskihtrgov.
dr. Miha Juhart
predsednik strokovnega sveta
II.
Vprašanje:Ali ste zadovoljni z učinkovitostjo dela ATVP v času vašega mandata in kadrovsko strukturo zaposlenih (številčno in kvalitativno)?
Odgovor: Z učinkovitostjo dela agencije sem relativno zadovoljen, seveda pa so bile želje večje od dejanskih možnosti. Za leti 1999 in 2000 je značilno, da je bila sprejeta cela vrsta za delo agencije pomembnih zakonov (poleg novega zakona o trgu vrednostnih papirjev še zakon o deviznem poslovanju, zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih, zakon o prvem pokojninskem skladu RS in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb, zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju) in na njihovi podlagi s strani agencije pripravljenih in izdanih preko 30 podzakonskih aktov. Poleg tega je bila na podlagi novih zakonov izdana cela vrsta novih dovoljenj in soglasij pooblaščenim udeležencem trga vrednostnih papirjev. Ne nazadnje pa je bila izvršena tudi notranja reorganizacija ter so bile z nakupom novih poslovnih prostorov zagotovljene ustrezne prostorske možnosti za delo agencije. Zaradi le primeroma navedenih novih nalog, ki jih je opravila agencija v tem obdobju, tudi ob dejanski kadrovski zasedbi ni bilo mogoče uresničiti vseh zastavljenih in želenih nalog ter jih bo treba opraviti v bodoče.
Kadrovska struktura zaposlenih je sicer v formalnem smislu ugodna. Agencija trenutno šteje 28 zaposlenih, štirje so magistri znanosti, dvajset zaposlenih ima visoko strokovno izobrazbo, od tega je osem univerzitetnih diplomiranih pravnikov (pet s pravniškim državnim izpitom), devet univerzitetnih diplomiranih ekonomistov in dva diplomirana ekonomista.
Med zaposlenimi je nekaj zares vrhunskih strokovnjakov s posameznih področij delovanja agencije, vendar pa obstaja t.i. sekundarni kadrovski problem, ki je v tem, da ni dovolj usposobljenih t.i. drugih ljudi na posameznih področjih dela agencije, ki bi lahko nadomestili posamezne vodilne delavce agencije.
Če sem lahko s kadrovsko strukturo v kvalitativnem smislu povsem zadovoljen, pa ostaja dejstvo, da vseh novih nalog na podlagi nove zakonodaje ne bo mogoče kvalitetno in učinkovito uresničiti z dosedanjim številom zaposlenih.
Cilj agencije je, da že zaposlene strokovnjake v agenciji obdrži ter da se čim hitreje kadrovsko okrepi z že visoko usposobljenimi strokovnjaki s področja vrednostnih papirjev. To pa bo seveda v sedanjih razmerjih med ugodnostmi pri zaposlovanju v javni upravi in v drugih sektorjih izredno težko, saj je bolj prisoten beg strokovnjakov iz javne uprave v zasebni sektor kot obratno.
Zato bo agencija nadaljevala tudi z zaposlovanjem mladih kadrov in njihovim usposabljanjem kot tudi z nadaljnjim izobraževanjem zaposlenih doma, predvsem pa v tujini.
Kadrovsko bo treba okrepiti vsa področja dela agencije, zlasti pa področje nadzora, mednarodnega sodelovanja, analitike in informatike.
Vprašanje: Kako boste v prihodnje zagotovili večjo transparentnost dela Agencije kot v preteklosti in kdaj bodo predvidoma prek interneta dostopni registri podatkov, ki jih Agenciji sporočajo udeleženci trga vrednostnih papirjev – podobno, kot to zagotavljajo nadzorne agencije po svetu?
Odgovor: Na podlagi zakona o trgu vrednostnih papirjev mora agencija letno poročati Državnemu zboru Republike Slovenije o stanju na trgu vrednostnih papirjev in o svojem delu. Njen letni obračun mora pregledati pooblaščeni revizor, agencija pa mora ministru, pristojnemu za finance, po sprejemu dostaviti letni obračun z revizorjevim poročilom in finančni načrt. K navedenima aktoma daje soglasje Vlada Republike Slovenije. Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in učinkovito rabo sredstev agencije opravlja računsko sodišče.
Poročili, ki ju mora agencija predložiti Državnemu zboru Republike Slovenije, sta objavljeni v Poročevalcu Državnega zbora Republike Slovenije, vsa dosedanja poročila pa se nahajajo na naši spletni strani. V poročilih so med drugim podatki o javnih ponudbah vrednostnih papirjev, trgovanju na organiziranih trgih vrednostnih papirjev s podatki o obsegu in sestavi prometa z vrednostnimi papirji, sprejemu vrednostnih papirjev na organizirani trg, trgovanju z vrednostnimi papirji izven organiziranih trgov vrednostnih papirjev, podatki o ukrepih agencije po izvedenih postopkih nadzora, izdanih dovoljenjih za poslovanje borzno posredniških družb, družb za upravljanje, investicijskih skladov, borz in o drugih dovoljenjih, ki jih izdaja agencija, ter podatki o sodelovanju agencije z drugimi domačimi in tujimi nadzornimi organi.
Agencija praviloma najmanj enkrat letno obvešča javnost preko novinarskih konferenc, po potrebi pa o vprašanjih pomembnih za širšo javnost tudi preko obvestil za javnost. Zaposleni pri agenciji pa dnevno pisno in ustno odgovarjajo na števila vprašanja novinarjev, strokovne javnosti kot tudi posameznih delničarjev o posameznih strokovnih kot tudi drugih vprašanjih, povezanih z delom agencije.
Sicer pa je in bo obveščanju javnosti in s tem večji transparentnosti dela agencije posvečena posebna pozornost. Pri tem pa je treba ločiti med podatki, ki so po zakonu zaupni, od podatkov, ki so namenjeni javnosti. Včasih navidezna zaprtost agencije izhaja ravno iz nerazumevanja, da člani strokovnega sveta in zaposleni pri agenciji na podlagi zakona ne morejo in ne smejo posredovati določenih podatkov in informacij, ki so morda za novinarje in za posamezne udeležence trga še posebej zanimivi.
Agencija v skladu z veljavno ureditvijo vodi pravzaprav en sam javni register t.j. register izdanih dovoljenj za prvo javno prodajo oziroma organizirano trgovanje. Register dovoljenj vsebuje seznam izdanih dovoljenj, podatke o posameznem izdajatelju, in sicer firmo in sedež izdajatelja, nominalno vrednost celotne izdaje, vrsto vrednostnega papirja, število izdanih vrednostnih papirjev, vrsta dovoljenj, datum izdaje dovoljenja, datum izdaje odločbe, s katero agencija ugotovi, da je javna prodaja uspešna ali neuspešna, navedba količine vpisanih in vplačanih vrednostnih papirjev. Sestavni del registra za posameznega izdajatelja so prospekt za javno ponudbo, revidirana letna poročila in njihovi povzetki, polletna poročila in njihovi povzetki ter poročila o poslovnih dogodkih.
Sam seznam izdanih dovoljenj je objavljen tudi na domači strani ( www.a-tvp.si ) agencije, ki smo jo v lanskem letu končno posodobili. Posodobitev spada v t.i. prvo fazo razvoja domače strani, katere razvoj v nadaljevanju predvideva organiziranje javnih razprav o osnutkih aktov agencije, objavljanju aktualnih stališč in sklepov strokovnega sveta, odgovorov služb agencije na posamezna vprašanja ter seveda preko spletne strani dostopnost podatkov in informacij, ki so sestavni del registra ter drugih javnih podatkov, s katerimi razpolaga agencija.
V drugi fazi se za še hitrejše in kvalitetnejše obveščanje načrtuje samodejna graditev določenih podatkov in informacij na spletnih straneh agencije na podlagi povezave pooblaščenih udeležencev trga s podatkovno bazo agencije. To pa je vezano na predhodno zagotovitev elektronskega zajemanja vseh podatkov, ki jih sporočajo pooblaščeni udeleženci trga vrednostnih papirjev. Šele lani sprejeti zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu daje pod določenimi pogoji tudi ustrezno pravno veljavo tovrstnim sporočilom v primerih postopkov nadzora agencije in razširja možnosti siceršnjega elektronskega poslovanja agencije tudi na področju izdajanja soglasij in dovoljenj.
Vsi navedeni projekti naj bi bili postopoma uresničeni do konca leta 2001.
Poseben projekt pa bo namenjen izobraževanju malih delničarjev, in sicer tako preko spletnih strani kot tudi preko javnih glasil in posebnih brošur, ki jih bo predvidoma izdajala agencija v sodelovanju z domačimi in tujimi strokovnjaki.
Vprašanje: Ali menite, da je sedanja ureditev prihodkov ATVP ustrezna? Je tarifa v kakšnem segmentu previsoka ali prenizka? Bi bilo zaželeno urediti financiranja ATVP kako drugače?
Odgovor: Tarifa, s katero se zagotavljajo sredstva za delo agencije, in h kateri daje soglasje Vlada Republike Slovenije, velja šele približno pol leta. S tarifo so določene višine taks in nadomestil za odločanje o posamičnih zadevah ter za izdajo izpisov iz registrov, ki jih vodi agencija, višino letnih nadomestil ter pavšalnih nadomestil stroškov, ki so jih za opravljanje nadzora dolžne plačevati pravne osebe, nad katerimi agencija opravlja nadzor.
Pri oblikovanju višine posameznih taksnih postavk je bilo poglavitno vodilo, da naj bi bila njihova višina čim bolj adekvatna oziroma sorazmerna s stroški agencije za vodenje posameznega postopka nadzora oziroma za izdajo dovoljenj in soglasij. Pri celotni tarifi pa je bilo vodilo oziroma temeljno načelo, da morajo sredstva, ki jih agencija pridobi iz taks in nadomestil, ob čim manjši možni obremenitvi zavezancev zagotavljati nemoteno, razvojno in dolgoročno delo agencije. Drugi prihodki, ki jih ustvari agencija s svojim poslovanjem, so namreč nominalno nepomembni, hkrati pa tudi nepredvidljivi.
Zaradi kratkega časa veljavnosti tarife so vsaj z dolgoročnega vidika financiranja agencije možne zgolj grobe ocene. Pri dosedanji analizi in praksi pa so se že pokazala določena nesorazmerja med postavkami, zato bomo predlagali posamezne spremembe in dopolnitve tarife še v tem letu. Pri tem pa bo treba biti previden, saj bi pretirano zmanjševanje posameznih postavk, kljub dosedanjim presežkom prihodov nad odhodki agencije, lahko zaradi nepredvidljivosti razvoja trga vrednostnih papirjev (npr. preoblikovanje PID v redne delniške družbe), ogrozila njeno delovanje.
Agencija mora biti pri izvrševanju svojih nalog in pristojnosti samostojna in neodvisna, sredstva iz proračuna Republike Slovenije pa se lahko zagotovijo samo, če bi bilo sicer resno ogroženo opravljanje nalog agencije. Ocenjujem, da je obstoječi sistem neposrednega financiranja agencije potom tarife ustrezen in s to oceno se strinjajo tudi tuji strokovnjaki, saj je finančna neodvisnost predpogoj za neodvisnost delovanja nadzorne institucije.
S tem zadnjim pa je povezan tudi odgovor na Vaše zadnje vprašanje, ki je v bistvu ne.
Vprašanje: Ali ste vi osebno v času svojega mandata občutili kakršnekoli politične pritiske, ki bi želeli vplivati na vaša dejanja in odločitve, npr. s strani vlade ali finančnega ministrstva?
Odgovor: Neposrednih pritiskov ali intervencij v smislu, kako naj bi agencija odločila oziroma ravnala v konkretnih zadevah nisem bil deležen. Morda, pa še to pod “vprašajem”, bi lahko označil kot morebitni poskus vplivanja postavljanje vprašanj oziroma izraženih mnenj posameznih javnih osebnosti, ki pa praviloma niso bili predstavniki vlade ali ministrstva za finance. Vendar tudi takih ravnanj in posameznih priporočil nisem nikdar občutil kot obliko političnega pritiska.
Izrečenih kazni ne morejo skrivati: Eden od neobičajnih zakonskih predpisov je tisti, ki slovenskim družbam za upravljanje zapoveduje, da same na svojih spletnih straneh objavijo, kadar ...
Saj tudi drugi to počnejo: Po sodbi Vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo pritožbo kaznovanih brokerjev Probanke zaradi tržne manipulacije (friziranja tečaja delnice Pivovarne Laško...
Zapisniki ATVP v rubriki DOSJE: V rubriki Dosje sem objavil prejete zapisnike 186 sej strokovnega sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev med letoma 1995 in 2002, ki skupaj obsega...
Citat dneva
You cannot strengthen the weak by weakening the strong. -- William J.H. Boetcker
RSS prispevki
Mobilno
Družabno
Nadzornik, ki ni bil zgolj policist
V začetku februarja 2001 je odstopil predsednik ameriške komisije za trg vrednostnih papirjev (SEC) Arthur Levitt. S skoraj osmimi leti staža je bil najdlje službujoči predsednik od ustanovitve komisije leta 1934.
Ob imenovanju za predsednika SEC je Levitt imel za sabo dolgo kariero kot vojak, trgovec z živino, borzni posrednik, direktor borzne družbe, predsednik ameriške borze vrednostnih papirjev (AMEX) in izdajatelj časopisa. Kot predsednik se je odločno zavzemal predvsem za enakopravnost vlagateljev, za javnost in odgovornost dela komisije. Pri tem je dosegel nekaj zelo pomembnih rezultatov.
Vodilo komisije »We are the investor’s advocate« (Smo zagovorniki vlagateljev) je vzel zares in ga udejanjal v praksi. Sodeč po pisanju v ameriških medijih in internetnih diskusijskih forumih, je Arthur Levitt eden od najbolj cenjenih ameriških javnih funkcionarjev. Komisija pa si je s svojim delovanjem prislužila spoštovanje in ugled v družbi.
O slovenskih carjih
Kako pa je z ureditvijo delovanja trga vrednostnih papirjev pri nas? Zakon o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP) je podrobno opredelil nadzorno institucijo, Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Njena vloga na trgu žal ni tako široko zastavljena, hkrati pa njeno praktično delovanje doslej praviloma ni dajalo vtisa, da deluje predvsem v interesu vlagateljev. V preteklih letih se je v agenciji zvrstilo mnogo zaposlenih in članov strokovnega sveta, med katerimi so bili in so še tudi nekateri zelo sposobni, prizadevni in profesionalno korektni. Za boljši vtis v javnosti pa agenciji vendarle primanjkuje:
Člane strokovnega sveta imenuje vlada na predlog finančnega ministra. Kako slednji najde kandidate in po kakšnih merilih izbira med njimi, ni znano. Javnost komajda ve, kdo so zdaj člani strokovnega sveta. Tako rekoč ničesar ne ve o tem, kakšni so njihovi pogledi na trg VP, saj se praviloma ne pojavljajo v javnosti. Sporočil za medije o delu sveta, kakršne objavlja denimo Banka Slovenije, ni. Možnost vpogleda v skoraj vso dokumentacijo (zapisniki sej, podatki o končanih preiskavah in tako naprej), ki jo Američanom že od leta 1966 zagotavlja njihova zakonodaja (Freedom of Information Act), je v Sloveniji utopija. Kaj je ameriške zakonodajalce vodilo k takim predpisom, ni težko ugotoviti: jasno je, da se funkcionarji vedejo veliko bolj odgovorno, če že od začetka vedo, da bo njihovo delo prej ali slej pod drobnogledom javnosti.
Preteklost brez vizije
Navedimo nekaj konkretnih primerov iz zgodovine, ko bi agencija lahko ravnala bolj v interesu vlagateljev, kot dejansko je.
Vizija za prihodnost
Kakšno nadzorno ustanovo potrebuje trg? Tako, ki bo zagotavljala enakopravnost vlagateljev in si upala postaviti se na stran šibkejšega, kadar je to utemeljeno. Tako, ki ji ne bo odveč biti sogovornica družbam, ki jih nadzoruje. Tako, katere uradniki bodo z osebno zavzetostjo in komunikacijo z javnostjo pokazali, da jim gre v resnici za dobro vlagateljev — ne le za upoštevanje zakona in nič več od tega. Če ne bo zaupanja vredna, bo namenjena le za to, da se bo dalo na seznamu zahtev prilagajanja pravnemu sistemu EU označiti: imamo agencijo.
Res je, da je položaj agencije omejen z veljavnim zakonom. Res je tudi, da se ljudje, ki oblikujejo in sprejemajo zakone, običajno ravnajo po preteklih težavah, na prihodnost pa pozabljajo. Vendarle pa ponujajo možnosti za preproste, a pomembne izboljšave:
Nova zasedba strokovnega sveta je že pokazala nekatere rezultate. Vprašanje, ali gre za dejansko novo usmeritev ali le za to, da ni težko napraviti boljšega vtisa, kot je nastal doslej, pa je zaradi slabih izkušenj še odprto. Predsednik strokovnega sveta in direktor agencije sta pri odgovorih na nekaj vprašanj, ki sva jih zastavila pri pripravi tega članka, posebej poudarila potrebo po hitrejšem odzivanju in večji elektronski razpoložljivosti podatkov — pa tudi po kadrovskih okrepitvah, češ da je usposobljene ljudi težko obdržati, dosedanje operativne težave pa naj bi bile tudi posledica preobremenjenosti zdajšnje skupine s proceduralnimi in tehničnimi nalogami. Da se agencija kot institucija s posebno, skoraj nedotakljivo vlogo zaveda svojih pomanjkljivosti, je redkost ne le zanjo, temveč za vso množico državnih ustanov. Zato sva prepričana, da bo koristne premike mogoče nadaljevati — že letos.
PRILOGA
Odgovori direktorja in predsednika strokovnega sveta ATVP
I.
Vprašanje: Kako ocenjujete sedanji položaj slovenskega trga vrednostnih papirjev (TVP), vzroke zanj in kakšna je po vašem mnenju njegova prihodnost?
Odgovor: Na dosedanji razvoj trga vrednostnih papirjev v Sloveniji je v največji meri vplivalo lastninjenje. Večina delnic na organiziranem trgu izvira iz lastninskega preoblikovanja in sekundarni trg služi predvsem kot medij za konsolidacijo lastništva. Posledice so vidne na primarnem trgu, ki je slabo razvit, saj do dodatnega financiranja podjetij z izdajo novih delnic praktično ne prihaja – na primarnem trgu so aktivne predvsem banke, ki izdajajo obveznice. Trg obveznic v zadnjem času relativno uspešno uporablja tudi država, medtem ko izdajatelji iz podjetniškega sektorja (razen bank) niso tako aktivni. Na nerazvitem primarnem trgu udeleženci niso razvili nekaterih vrst storitev, predvsem storitev v zvezi z vpeljavo in odkupom novih izdaj.
Prihodnost trga vrednostnih papirjev je tesno povezana z vključevanjem Slovenije v Evropsko unijo. Z vključitvijo bo slovenski trg postal sestavni del evropskega trga vrednostnih papirjev, kar bo odpravilo težave, ki jih povzroča njegova majhnost. Bistveno za nadaljnji razvoj trga je, da do vključitve postane čimbolj konkurenčen in brez značilnosti, ki niso združljive z razvitimi trgi. To velja tako za zakonodajni okvir, ki se že usklajuje s pravnim redom Evropske unije (novi Zakon o trgu vrednostnih papirjev in novela Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje sta namenjena prvenstveno temu), kot za udeležence in infrastrukturo trga.
Vprašanje: Ali je v času vašega mandata vloga ATVP na TVP ustrezna ali pa bi Agencija na kakšnem od svojih delovnih področij morala okrepiti dejavnost?
Odgovor: Z delom ATVP v času trajanja mojega mandata sem zadovoljen, če upoštevam realne možnosti in okoliščine. Pri oceni dela ATVP nikakor ne moremo spregledati, da je prišlo v tem času do temeljite spremembe zakonodaje (uveljavitev ZTVP-1), zaradi katerega se je za določen čas bistveno povečal obseg dela ATVP. V prvem obdobju po sprejemu ZTVP-1 je bilo treba skoncetrirati praktično vse kapacitete na pripravo podzakonskih aktov in po njihovem sprejemu na ugotavljanje uspešnosti prilagajanja na eni strani in vzpostavitev novih mehanizmov spremljanja podatkov na drugi. Posledica povečanega obsega dela na tem področju, pa je nujno zmanjševala reakcijsko sposobnost ATVP na nekaterih drugih področjih. Pri tem je treba opozoriti še na kadrovske težave, saj usposobljen kader prestopa v industrijo, ki je sposobna ponuditi bistveno boljše pogoje in možnosti. V tolažbo nam je lahko le to, da se s popolnoma enakim problemom srečujejo sorodne institucije v večini držav EU. Osebno sem prepričan, da so se do danes zadeve v zvezi z uveljavitvijo ZTVP-1 utekle do te mere, da bo mogoče aktivnosti osredotočiti na operacionalizacijo izvrševanja zakonskih okvirov. Kot ključno pomanjkljivost ATVP vsaj osebno dostikrat čutim relativno počasne reakcije na dogodke na trgu in ravno hitrejši odzivnosti nameravam v nadaljevanju mandata posvetiti vso pozornost. Toliko bolj, ker čutim, da je hitra reakcija tudi najbolj učinkovita. Drugo področje, kjer čutim določeno nemoč, pa je področje trgovanja na podlagi notranjih informacij. Ocenjujem, da so ti pojavi na slovenskem trgu prisotni, da pa še ni prišlo do pravega odgovora. Prav tako se mi zdi zelo pomembno uvajanje elektronskega načina komuniciranja tako v razmerju ATVP s subjekti nadzora, kot tudi na trgu kot celoti. Predvsem na segmentu obveščanja javnih družb je treba čimprej izkoristiti zakonske in tehnične možnosti za izvajanje elektronske komunikacije in sistem urediti na učinkovit in uporabnikom prijazen način.
Vprašanje: Katere določbe ZTVP in ZISDU bi bilo treba po vašem mnenju spremeniti in kako, da bi Agencija lahko še bolj prispevala k razvoju TVP?
Odgovor: Kar se tiče veljavne zakonodaje ZTVP-1 in ZISDU ni mogoče ocenjevati z iste osnove. ZTVP-1 je kompleksen predpis, ki je v celoti usklajen z regulativo EU in praktično tudi v celoti implementira vsa načela IOSCO. Nenazadnje nam to priznava tudi tujina in v veliko veselje mi je bilo, da sem lahko ob predstavitvi naše regulative na rednem srečanju FESCO slišal le pohvalne pripombe. Dokaz, da to niso bile le prijazne besede, je v tem, da v okvirih mednarodnega sodelovanja ATVP ne velja za institucijo, ki bi nujno potrebovala tehnično pomoč, ampak za tisto, ki takšno pomoč lahko ponudi. Zato ocenjujem, da ZTVP-1 ne potrebuje posebnih vsebinskih dopolnitev, pač pa le nekaj redakcijskih uskladitev, saj so se pri izvajanju pokazale nekatere nejasnosti in neusklajenosti. Edino vprašanje, kjer pa bi kazalo razmisliti o vsebinski spremembi, je področje izrekanja denarnih kazni, saj sodniki za prekrške tej nalogi niso kos. To je tudi področje, kjer v celoti ne sledimo načelom IOSCO. Rešitev vidim bodisi v prenosu te pristojnost na ATVP, kar mi ne bilo najbolj ljubo, bodisi v oblikovanju specializiranega sodnega organa za prekrške na kapitalskem in finančnem trgu. Nasprotno od ZTVP-1 pa je ZISDU potreben temeljite spremembe in ker je ta v teku, se mi ocenjevanje v tem trenutku ne zdi primerno.
Vprašanje: Ali se vam zdijo ustrezni obstoječi zakonski pogoji za članstvo v strokovnem svetu ATVP in način imenovanja članov?
Odgovor: Način imenovanja članov strokovnega sveta ATVP, kot je določen v ZTVP-1, ocenjujem kot primeren. Zakonske določbe zagotavljajo primarni pogoj strokovnosti, ki je po mojem mnenju ključnega pomena. Trdnost mandata in predvsem zakonska določitev pogojev in postopka za razrešitev pa zagotavljajo neodvisnost članov od političnih sprememb. Nenazadnje lahko ugotovimo, da veljavno ureditev ocenjuje za skladno z načeli IOSCO, ki posebej izpostavljajo in poudarjajo neodvisnost regulatorja in nadzornika kapitalskihtrgov.
dr. Miha Juhart
predsednik strokovnega sveta
II.
Vprašanje: Ali ste zadovoljni z učinkovitostjo dela ATVP v času vašega mandata in kadrovsko strukturo zaposlenih (številčno in kvalitativno)?
Odgovor: Z učinkovitostjo dela agencije sem relativno zadovoljen, seveda pa so bile želje večje od dejanskih možnosti. Za leti 1999 in 2000 je značilno, da je bila sprejeta cela vrsta za delo agencije pomembnih zakonov (poleg novega zakona o trgu vrednostnih papirjev še zakon o deviznem poslovanju, zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih, zakon o prvem pokojninskem skladu RS in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb, zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju) in na njihovi podlagi s strani agencije pripravljenih in izdanih preko 30 podzakonskih aktov. Poleg tega je bila na podlagi novih zakonov izdana cela vrsta novih dovoljenj in soglasij pooblaščenim udeležencem trga vrednostnih papirjev. Ne nazadnje pa je bila izvršena tudi notranja reorganizacija ter so bile z nakupom novih poslovnih prostorov zagotovljene ustrezne prostorske možnosti za delo agencije. Zaradi le primeroma navedenih novih nalog, ki jih je opravila agencija v tem obdobju, tudi ob dejanski kadrovski zasedbi ni bilo mogoče uresničiti vseh zastavljenih in želenih nalog ter jih bo treba opraviti v bodoče.
Kadrovska struktura zaposlenih je sicer v formalnem smislu ugodna. Agencija trenutno šteje 28 zaposlenih, štirje so magistri znanosti, dvajset zaposlenih ima visoko strokovno izobrazbo, od tega je osem univerzitetnih diplomiranih pravnikov (pet s pravniškim državnim izpitom), devet univerzitetnih diplomiranih ekonomistov in dva diplomirana ekonomista.
Med zaposlenimi je nekaj zares vrhunskih strokovnjakov s posameznih področij delovanja agencije, vendar pa obstaja t.i. sekundarni kadrovski problem, ki je v tem, da ni dovolj usposobljenih t.i. drugih ljudi na posameznih področjih dela agencije, ki bi lahko nadomestili posamezne vodilne delavce agencije.
Če sem lahko s kadrovsko strukturo v kvalitativnem smislu povsem zadovoljen, pa ostaja dejstvo, da vseh novih nalog na podlagi nove zakonodaje ne bo mogoče kvalitetno in učinkovito uresničiti z dosedanjim številom zaposlenih.
Cilj agencije je, da že zaposlene strokovnjake v agenciji obdrži ter da se čim hitreje kadrovsko okrepi z že visoko usposobljenimi strokovnjaki s področja vrednostnih papirjev. To pa bo seveda v sedanjih razmerjih med ugodnostmi pri zaposlovanju v javni upravi in v drugih sektorjih izredno težko, saj je bolj prisoten beg strokovnjakov iz javne uprave v zasebni sektor kot obratno.
Zato bo agencija nadaljevala tudi z zaposlovanjem mladih kadrov in njihovim usposabljanjem kot tudi z nadaljnjim izobraževanjem zaposlenih doma, predvsem pa v tujini.
Kadrovsko bo treba okrepiti vsa področja dela agencije, zlasti pa področje nadzora, mednarodnega sodelovanja, analitike in informatike.
Vprašanje: Kako boste v prihodnje zagotovili večjo transparentnost dela Agencije kot v preteklosti in kdaj bodo predvidoma prek interneta dostopni registri podatkov, ki jih Agenciji sporočajo udeleženci trga vrednostnih papirjev – podobno, kot to zagotavljajo nadzorne agencije po svetu?
Odgovor: Na podlagi zakona o trgu vrednostnih papirjev mora agencija letno poročati Državnemu zboru Republike Slovenije o stanju na trgu vrednostnih papirjev in o svojem delu. Njen letni obračun mora pregledati pooblaščeni revizor, agencija pa mora ministru, pristojnemu za finance, po sprejemu dostaviti letni obračun z revizorjevim poročilom in finančni načrt. K navedenima aktoma daje soglasje Vlada Republike Slovenije. Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in učinkovito rabo sredstev agencije opravlja računsko sodišče.
Poročili, ki ju mora agencija predložiti Državnemu zboru Republike Slovenije, sta objavljeni v Poročevalcu Državnega zbora Republike Slovenije, vsa dosedanja poročila pa se nahajajo na naši spletni strani. V poročilih so med drugim podatki o javnih ponudbah vrednostnih papirjev, trgovanju na organiziranih trgih vrednostnih papirjev s podatki o obsegu in sestavi prometa z vrednostnimi papirji, sprejemu vrednostnih papirjev na organizirani trg, trgovanju z vrednostnimi papirji izven organiziranih trgov vrednostnih papirjev, podatki o ukrepih agencije po izvedenih postopkih nadzora, izdanih dovoljenjih za poslovanje borzno posredniških družb, družb za upravljanje, investicijskih skladov, borz in o drugih dovoljenjih, ki jih izdaja agencija, ter podatki o sodelovanju agencije z drugimi domačimi in tujimi nadzornimi organi.
Agencija praviloma najmanj enkrat letno obvešča javnost preko novinarskih konferenc, po potrebi pa o vprašanjih pomembnih za širšo javnost tudi preko obvestil za javnost. Zaposleni pri agenciji pa dnevno pisno in ustno odgovarjajo na števila vprašanja novinarjev, strokovne javnosti kot tudi posameznih delničarjev o posameznih strokovnih kot tudi drugih vprašanjih, povezanih z delom agencije.
Sicer pa je in bo obveščanju javnosti in s tem večji transparentnosti dela agencije posvečena posebna pozornost. Pri tem pa je treba ločiti med podatki, ki so po zakonu zaupni, od podatkov, ki so namenjeni javnosti. Včasih navidezna zaprtost agencije izhaja ravno iz nerazumevanja, da člani strokovnega sveta in zaposleni pri agenciji na podlagi zakona ne morejo in ne smejo posredovati določenih podatkov in informacij, ki so morda za novinarje in za posamezne udeležence trga še posebej zanimivi.
Agencija v skladu z veljavno ureditvijo vodi pravzaprav en sam javni register t.j. register izdanih dovoljenj za prvo javno prodajo oziroma organizirano trgovanje. Register dovoljenj vsebuje seznam izdanih dovoljenj, podatke o posameznem izdajatelju, in sicer firmo in sedež izdajatelja, nominalno vrednost celotne izdaje, vrsto vrednostnega papirja, število izdanih vrednostnih papirjev, vrsta dovoljenj, datum izdaje dovoljenja, datum izdaje odločbe, s katero agencija ugotovi, da je javna prodaja uspešna ali neuspešna, navedba količine vpisanih in vplačanih vrednostnih papirjev. Sestavni del registra za posameznega izdajatelja so prospekt za javno ponudbo, revidirana letna poročila in njihovi povzetki, polletna poročila in njihovi povzetki ter poročila o poslovnih dogodkih.
Sam seznam izdanih dovoljenj je objavljen tudi na domači strani ( www.a-tvp.si ) agencije, ki smo jo v lanskem letu končno posodobili. Posodobitev spada v t.i. prvo fazo razvoja domače strani, katere razvoj v nadaljevanju predvideva organiziranje javnih razprav o osnutkih aktov agencije, objavljanju aktualnih stališč in sklepov strokovnega sveta, odgovorov služb agencije na posamezna vprašanja ter seveda preko spletne strani dostopnost podatkov in informacij, ki so sestavni del registra ter drugih javnih podatkov, s katerimi razpolaga agencija.
V drugi fazi se za še hitrejše in kvalitetnejše obveščanje načrtuje samodejna graditev določenih podatkov in informacij na spletnih straneh agencije na podlagi povezave pooblaščenih udeležencev trga s podatkovno bazo agencije. To pa je vezano na predhodno zagotovitev elektronskega zajemanja vseh podatkov, ki jih sporočajo pooblaščeni udeleženci trga vrednostnih papirjev. Šele lani sprejeti zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu daje pod določenimi pogoji tudi ustrezno pravno veljavo tovrstnim sporočilom v primerih postopkov nadzora agencije in razširja možnosti siceršnjega elektronskega poslovanja agencije tudi na področju izdajanja soglasij in dovoljenj.
Vsi navedeni projekti naj bi bili postopoma uresničeni do konca leta 2001.
Poseben projekt pa bo namenjen izobraževanju malih delničarjev, in sicer tako preko spletnih strani kot tudi preko javnih glasil in posebnih brošur, ki jih bo predvidoma izdajala agencija v sodelovanju z domačimi in tujimi strokovnjaki.
Vprašanje: Ali menite, da je sedanja ureditev prihodkov ATVP ustrezna? Je tarifa v kakšnem segmentu previsoka ali prenizka? Bi bilo zaželeno urediti financiranja ATVP kako drugače?
Odgovor: Tarifa, s katero se zagotavljajo sredstva za delo agencije, in h kateri daje soglasje Vlada Republike Slovenije, velja šele približno pol leta. S tarifo so določene višine taks in nadomestil za odločanje o posamičnih zadevah ter za izdajo izpisov iz registrov, ki jih vodi agencija, višino letnih nadomestil ter pavšalnih nadomestil stroškov, ki so jih za opravljanje nadzora dolžne plačevati pravne osebe, nad katerimi agencija opravlja nadzor.
Pri oblikovanju višine posameznih taksnih postavk je bilo poglavitno vodilo, da naj bi bila njihova višina čim bolj adekvatna oziroma sorazmerna s stroški agencije za vodenje posameznega postopka nadzora oziroma za izdajo dovoljenj in soglasij. Pri celotni tarifi pa je bilo vodilo oziroma temeljno načelo, da morajo sredstva, ki jih agencija pridobi iz taks in nadomestil, ob čim manjši možni obremenitvi zavezancev zagotavljati nemoteno, razvojno in dolgoročno delo agencije. Drugi prihodki, ki jih ustvari agencija s svojim poslovanjem, so namreč nominalno nepomembni, hkrati pa tudi nepredvidljivi.
Zaradi kratkega časa veljavnosti tarife so vsaj z dolgoročnega vidika financiranja agencije možne zgolj grobe ocene. Pri dosedanji analizi in praksi pa so se že pokazala določena nesorazmerja med postavkami, zato bomo predlagali posamezne spremembe in dopolnitve tarife še v tem letu. Pri tem pa bo treba biti previden, saj bi pretirano zmanjševanje posameznih postavk, kljub dosedanjim presežkom prihodov nad odhodki agencije, lahko zaradi nepredvidljivosti razvoja trga vrednostnih papirjev (npr. preoblikovanje PID v redne delniške družbe), ogrozila njeno delovanje.
Agencija mora biti pri izvrševanju svojih nalog in pristojnosti samostojna in neodvisna, sredstva iz proračuna Republike Slovenije pa se lahko zagotovijo samo, če bi bilo sicer resno ogroženo opravljanje nalog agencije. Ocenjujem, da je obstoječi sistem neposrednega financiranja agencije potom tarife ustrezen in s to oceno se strinjajo tudi tuji strokovnjaki, saj je finančna neodvisnost predpogoj za neodvisnost delovanja nadzorne institucije.
S tem zadnjim pa je povezan tudi odgovor na Vaše zadnje vprašanje, ki je v bistvu ne.
Vprašanje: Ali ste vi osebno v času svojega mandata občutili kakršnekoli politične pritiske, ki bi želeli vplivati na vaša dejanja in odločitve, npr. s strani vlade ali finančnega ministrstva?
Odgovor: Neposrednih pritiskov ali intervencij v smislu, kako naj bi agencija odločila oziroma ravnala v konkretnih zadevah nisem bil deležen. Morda, pa še to pod “vprašajem”, bi lahko označil kot morebitni poskus vplivanja postavljanje vprašanj oziroma izraženih mnenj posameznih javnih osebnosti, ki pa praviloma niso bili predstavniki vlade ali ministrstva za finance. Vendar tudi takih ravnanj in posameznih priporočil nisem nikdar občutil kot obliko političnega pritiska.
Marko Prijatelj
direktor
Preberite tudi: