Nadzornik, ki ni bil zgolj policist

V začetku febru­arja 2001 je odsto­pil pred­se­dnik ame­ri­ške komi­sije za trg vre­dno­stnih papir­jev (SEC) Arthur Levitt. S sko­raj osmimi leti staža je bil naj­dlje služ­bu­joči pred­se­dnik od usta­no­vi­tve komi­sije leta 1934.

Objavljeno v Financah, 20. febru­arja 2001. Soavtor članka Črt Jakhel.

Ob ime­no­va­nju za pred­se­dnika SEC je Levitt imel za sabo dolgo kari­ero kot vojak, trgo­vec z živino, bor­zni posre­dnik, direk­tor bor­zne družbe, pred­se­dnik ame­ri­ške borze vre­dno­stnih papir­jev (AMEX) in izda­ja­telj časo­pisa. Kot pred­se­dnik se je odločno zavze­mal pred­vsem za ena­ko­prav­nost vla­ga­te­ljev, za jav­nost in odgo­vor­nost dela komi­sije. Pri tem je dose­gel nekaj zelo pomemb­nih rezultatov.

  1. SEC je usta­no­vil odde­lek za izo­bra­že­va­nje in pomoč vla­ga­te­ljem, v kate­rem stro­kov­njaki raz­lično (po brez­plačni tele­fon­ski liniji, z bro­šu­rami, po inter­netu) obve­ščajo vla­ga­te­lje in pri­bli­žu­jejo trg vre­dno­stnih papir­jev nava­dnim lju­dem. Na sple­tnih stra­neh http://www.sec.gov/ so dosto­pna poro­čila, s kate­rimi pod­je­tja komi­siji raz­kri­vajo podatke, pomembne za vlagatelje.
  2. Z oseb­nim zavze­ma­njem je Levitt bistveno pri­po­mo­gel k pobudi »plain English«, s katero je komi­sija zago­to­vila, da je doku­men­ta­cija izda­ja­te­ljev vre­dno­stnih papir­jev in dis­tri­bu­ter­jev vza­je­mnih skla­dov, name­njena vla­ga­te­ljem, napi­sana v jav­no­sti razu­mlji­vem jeziku name­sto v prav­ni­škem žargonu.
  3. SEC je pod nje­go­vim vod­stvom uve­lja­vil pra­vila (Regulation Fair Disclosure — RegFD), s kate­rimi je pre­pre­čil selek­tivno obve­šča­nje. Kotirajoča pod­je­tja so o pomemb­nih poslov­nih rezul­ta­tih dotlej pra­vi­loma naj­prej obve­stila bor­zne hiše ali inve­sti­cij­ske banke, s kate­rimi so bila v poslov­nih sti­kih, in s tem druge ude­le­žence trga posta­vila v nee­na­ko­pra­ven polo­žaj. Kljub naspro­to­va­nju bro­ker­ske indu­strije je Levitt s svo­jim vztra­ja­njem omo­go­čil hkra­tni dostop do infor­ma­cij tudi javnosti.
  4. SEC je po bojih z lobi­sti revizijsko-svetovalnih hiš (The Big Five) vzpo­sta­vil nove zah­teve pri raz­kri­va­nju podat­kov jav­nih družb. Pogosto se je namreč izka­zalo, da revi­zij­ska družba v istem pod­je­tju opra­vlja tudi sve­to­valne ali druge sto­ri­tve, kar lahko vodi do kon­flikta inte­re­sov. Podjetja morajo zdaj raz­kriti vse poslovne stike z revi­zij­skimi družbami.
  5. Komisija vsako leto po inter­netu objavi čez 300 raznih doku­men­tov, pobud in gra­div za javno raz­pravo, Levitt sam je v zadnjih sed­mih letih govo­ril na več kot 40 jav­nih tri­bu­nah, osebno poja­snje­val in zago­var­jal svoja in sta­li­šča komi­sije o aktu­al­nih vpra­ša­njih in tako pri­bli­že­val dejav­nost komi­sije javnosti.

Vodilo komi­sije »We are the investor’s advo­cate« (Smo zago­vor­niki vla­ga­te­ljev) je vzel zares in ga ude­ja­njal v pra­ksi. Sodeč po pisa­nju v ame­ri­ških medi­jih in inter­ne­tnih dis­ku­sij­skih foru­mih, je Arthur Levitt eden od naj­bolj cenje­nih ame­ri­ških jav­nih funk­ci­o­nar­jev. Komisija pa si je s svo­jim delo­va­njem pri­slu­žila spo­što­va­nje in ugled v družbi.

O slo­ven­skih carjih

Kako pa je z ure­di­tvijo delo­va­nja trga vre­dno­stnih papir­jev pri nas? Zakon o trgu vre­dno­stnih papir­jev (ZTVP) je podrobno opre­de­lil nad­zorno insti­tu­cijo, Agencijo za trg vre­dno­stnih papir­jev (ATVP). Njena vloga na trgu žal ni tako široko zasta­vljena, hkrati pa njeno prak­tično delo­va­nje doslej pra­vi­loma ni dajalo vtisa, da deluje pred­vsem v inte­resu vla­ga­te­ljev. V pre­te­klih letih se je v agen­ciji zvr­stilo mnogo zapo­sle­nih in čla­nov stro­kov­nega sveta, med kate­rimi so bili in so še tudi neka­teri zelo spo­sobni, pri­za­devni in pro­fe­si­o­nalno korek­tni. Za boljši vtis v jav­no­sti pa agen­ciji ven­darle primanjkuje:

  • ambi­ci­o­znost pri obli­ko­va­nju pred­pi­sov in vodil, ki so lahko pomembna za delo­va­nje trga;
  • volja do pre­gle­dno­sti lastnega delo­va­nja (kdo nad­zo­ruje nadzornike?);
  • zave­da­nje javne vloge čla­nov stro­kov­nega sveta kot naj­viš­jega organa agencije;
  • kon­struk­ti­ven odnos do nad­zo­ro­va­nih družb — sodeč po vti­sih iz pra­kse, agen­cija nastopa zgolj kot kazno­valka in ne kot par­tnerka, ki sode­luje pri odpra­vlja­nju pomanj­klji­vo­sti v inte­resu vla­ga­te­ljev, odvi­snih od teh družb.

Člane stro­kov­nega sveta ime­nuje vlada na pre­dlog finanč­nega mini­stra. Kako sle­dnji najde kan­di­date in po kakšnih meri­lih izbira med njimi, ni znano. Javnost komajda ve, kdo so zdaj člani stro­kov­nega sveta. Tako rekoč niče­sar ne ve o tem, kakšni so nji­hovi pogledi na trg VP, saj se pra­vi­loma ne poja­vljajo v jav­no­sti. Sporočil za medije o delu sveta, kakr­šne obja­vlja denimo Banka Slovenije, ni. Možnost vpo­gleda v sko­raj vso doku­men­ta­cijo (zapi­sniki sej, podatki o kon­ča­nih pre­i­ska­vah in tako naprej), ki jo Američanom že od leta 1966 zago­ta­vlja nji­hova zako­no­daja (Freedom of Information Act), je v Sloveniji uto­pija. Kaj je ame­ri­ške zako­no­da­jalce vodilo k takim pred­pi­som, ni težko ugo­to­viti: jasno je, da se funk­ci­o­narji vedejo veliko bolj odgo­vorno, če že od začetka vedo, da bo nji­hovo delo prej ali slej pod drob­no­gle­dom javnosti.

Preteklost brez vizije

Navedimo nekaj kon­kre­tnih pri­me­rov iz zgo­do­vine, ko bi agen­cija lahko rav­nala bolj v inte­resu vla­ga­te­ljev, kot dejan­sko je.

  1. Po petih letih jav­no­sti še vedno niso bili raz­kriti doku­menti o zbra­nih podat­kih in odlo­či­tvah, spre­je­tih med pro­pa­dom finanč­nega sis­tema Dadas.
  2. Agencija je Nacionalni finančni družbi tik pred sejo skup­ščine »nje­nega« pida NFD 1 dosta­vila mne­nje, ki je družbi za upra­vlja­nje omo­go­čalo gla­so­va­nje z osmimi odstotki gla­sov. Razen nekaj v časo­pisju pov­ze­tih izjav direk­torja jav­nega poja­snila ATVP o mne­nju, s kate­rim je dzu pri­znala za »bolj ena­ko­prav­nega« del­ni­čarja od dru­gih, nismo doča­kali. Pozneje so drugi dzuji na sejah skup­ščin gla­so­vali veči­noma z naj­več petimi odstotki gla­sov, enako kot drugi delničarji.
  3. Ob kopi­če­nju del­nic Dolenjske banke je agen­cija v zvezi z zako­nom o pre­vze­mih tol­ma­čila, da bi morali NLB in pidi Maksime (v večin­ski lasti NLB) dati ponudbo za odkup del­nic samo, če bi sku­pno delo­vali pri ure­sni­če­va­nju gla­so­val­nih pra­vic na seji skup­ščine Dolenjske banke. Menila je, da ni mogoče vna­prej trditi, da so pidi posre­dno odvi­sne družbe od lastnika dzuja in da je treba pre­so­jati vsak kon­kre­tni pri­mer pose­bej. Še do danes ni jasne opre­de­li­tve pove­za­nih oseb in nji­ho­vega sku­pnega delovanja.
  4. Jeseni 1999 je novi­narka Dela v seriji član­kov nami­go­vala, da ATVP pre­i­skuje nepra­vil­no­sti v Kmečki družbi za upra­vlja­nje, ki da je »tik pred odvze­mom licence«. Član­kom sta sle­dila naj­ve­čji teden­ski odliv sred­stev iz vza­je­mnih skla­dov v vsej zgo­do­vini Kmečke družbe in padec cene pida Kmečke družbe za 12 odstot­kov v dveh trgo­val­nih dneh. Pozneje se je izka­zalo, da pre­i­skave sploh ni bilo. Kot kaže, pa se agen­ciji niti tedaj niti kasneje ni zdelo vre­dno obve­ščati zaskr­blje­nih vlagateljev.
  5. Po začetku orga­ni­zi­ra­nega trgo­va­nja z del­ni­cami vseh pidov je agen­cija pre­ne­hala obja­vljati podatke o poslih med pidi ter pidi in tre­tjimi, češ da v novih raz­me­rah zakon od nje tega več ne zahteva.

Vizija za prihodnost

Kakšno nad­zorno usta­novo potre­buje trg? Tako, ki bo zago­ta­vljala ena­ko­prav­nost vla­ga­te­ljev in si upala posta­viti se na stran šib­kej­šega, kadar je to ute­me­ljeno. Tako, ki ji ne bo odveč biti sogo­vor­nica druž­bam, ki jih nad­zo­ruje. Tako, katere ura­dniki bodo z osebno zavze­to­stjo in komu­ni­ka­cijo z jav­no­stjo poka­zali, da jim gre v resnici za dobro vla­ga­te­ljev — ne le za upo­šte­va­nje zakona in nič več od tega. Če ne bo zau­pa­nja vre­dna, bo name­njena le za to, da se bo dalo na seznamu zah­tev pri­la­ga­ja­nja prav­nemu sis­temu EU ozna­čiti: imamo agencijo.

Res je, da je polo­žaj agen­cije ome­jen z veljav­nim zako­nom. Res je tudi, da se lju­dje, ki obli­ku­jejo in spre­je­majo zakone, obi­čajno rav­najo po pre­te­klih teža­vah, na pri­ho­dnost pa poza­bljajo. Vendarle pa ponu­jajo možno­sti za pre­pro­ste, a pomembne izboljšave:

  1. Agencija lahko obli­kuje potro­šni­ško sve­to­valno pisarno za vla­ga­te­lje in jav­nost — kajti naj­bolj zašči­ten je vla­ga­telj, ki se zaveda tve­ganj in zna skr­beti za svoj inte­res. To je med pre­o­bli­ko­va­njem pidov v redne del­ni­ške družbe še posebno aktualno.
  2. ATVP ima sple­tne strani. Nadzorovane družbe ji že dolgo poro­čajo ele­k­tron­sko. Vzpostavitev zbirk podat­kov na sple­tnih stra­neh — denimo obraz­cev o sestavi por­t­fe­ljev inve­sti­cij­skih skla­dov — je pred­vsem stvar volje. Prenos podat­kov na inter­net je teh­nično pre­prost in stro­škovno nezahteven.
  3. Gradiva za javno raz­pravo, sta­li­šča do aktu­al­nih vpra­šanj, spo­ro­čila za jav­nost, novice o svoji dejav­no­sti in podobno bi lahko na sple­tne strani posta­vili z mini­mal­nimi stroški.
  4. Člani stro­kov­nega sveta bi se lahko pred­sta­vili na sple­tnih stra­neh (kot to počne celo pred­se­dnik vlade) in poja­snili svoje poglede na aktu­alna vpra­ša­nja trga VP, nje­gov razvoj in svoj pri­spe­vek k temu.

Nova zasedba stro­kov­nega sveta je že poka­zala neka­tere rezul­tate. Vprašanje, ali gre za dejan­sko novo usme­ri­tev ali le za to, da ni težko napra­viti bolj­šega vtisa, kot je nastal doslej, pa je zaradi sla­bih izku­šenj še odprto. Predsednik stro­kov­nega sveta in direk­tor agen­cije sta pri odgo­vo­rih na nekaj vpra­šanj, ki sva jih zasta­vila pri pri­pravi tega članka, pose­bej pou­da­rila potrebo po hitrej­šem odzi­va­nju in večji ele­k­tron­ski raz­po­lo­žlji­vo­sti podat­kov — pa tudi po kadro­vskih okre­pi­tvah, češ da je uspo­so­bljene ljudi težko obdr­žati, dose­da­nje ope­ra­tivne težave pa naj bi bile tudi posle­dica pre­o­bre­me­nje­no­sti zdaj­šnje sku­pine s pro­ce­du­ral­nimi in teh­nič­nimi nalo­gami. Da se agen­cija kot insti­tu­cija s posebno, sko­raj nedo­ta­kljivo vlogo zaveda svo­jih pomanj­klji­vo­sti, je red­kost ne le zanjo, tem­več za vso mno­žico držav­nih usta­nov. Zato sva pre­pri­čana, da bo kori­stne pre­mike mogoče nada­lje­vati — že letos.

PRILOGA

Odgovori direk­torja in pred­se­dnika stro­kov­nega sveta ATVP

I.

Vprašanje: Kako oce­nju­jete seda­nji polo­žaj slo­ven­skega trga vre­dno­stnih papir­jev (TVP), vzroke zanj in kakšna je po vašem mne­nju nje­gova prihodnost?

Odgovor: Na dose­da­nji razvoj trga vre­dno­stnih papir­jev v Sloveniji je v naj­ve­čji meri vpli­valo lastni­nje­nje. Večina del­nic na orga­ni­zi­ra­nem trgu izvira iz lastnin­skega pre­o­bli­ko­va­nja in sekun­darni trg služi pred­vsem kot medij za kon­so­li­da­cijo lastni­štva. Posledice so vidne na pri­mar­nem trgu, ki je slabo raz­vit, saj do doda­tnega finan­ci­ra­nja pod­je­tij z izdajo novih del­nic prak­tično ne pri­haja – na pri­mar­nem trgu so aktivne pred­vsem banke, ki izda­jajo obve­znice. Trg obve­znic v zadnjem času rela­tivno uspe­šno upo­ra­blja tudi država, med­tem ko izda­ja­te­lji iz pod­je­tni­škega sek­torja (razen bank) niso tako aktivni. Na nera­zvi­tem pri­mar­nem trgu ude­le­ženci niso raz­vili neka­te­rih vrst sto­ri­tev, pred­vsem sto­ri­tev v zvezi z vpe­ljavo in odku­pom novih izdaj.

Prihodnost trga vre­dno­stnih papir­jev je tesno pove­zana z vklju­če­va­njem Slovenije v Evropsko unijo. Z vklju­či­tvijo bo slo­ven­ski trg postal sestavni del evrop­skega trga vre­dno­stnih papir­jev, kar bo odpra­vilo težave, ki jih pov­zroča nje­gova majh­nost. Bistveno za nadalj­nji razvoj trga je, da do vklju­či­tve postane čim­bolj kon­ku­ren­čen in brez zna­čil­no­sti, ki niso zdru­žljive z raz­vi­timi trgi. To velja tako za zako­no­dajni okvir, ki se že uskla­juje s prav­nim redom Evropske unije (novi Zakon o trgu vre­dno­stnih papir­jev in novela Zakona o inve­sti­cij­skih skla­dih in druž­bah za upra­vlja­nje sta name­njena prven­stveno temu), kot za ude­le­žence in infra­struk­turo trga.

Vprašanje: Ali je v času vašega man­data vloga ATVP na TVP ustre­zna ali pa bi Agencija na kakšnem od svo­jih delov­nih podro­čij morala okre­piti dejavnost?

Odgovor: Z delom ATVP v času tra­ja­nja mojega man­data sem zado­vo­ljen, če upo­šte­vam realne možno­sti in oko­li­ščine. Pri oceni dela ATVP nika­kor ne moremo spre­gle­dati, da je pri­šlo v tem času do teme­ljite spre­membe zako­no­daje (uve­lja­vi­tev ZTVP-1), zaradi kate­rega se je za dolo­čen čas bistveno pove­čal obseg dela ATVP. V prvem obdo­bju po spre­jemu ZTVP-1 je bilo treba skon­ce­tri­rati prak­tično vse kapa­ci­tete na pri­pravo pod­za­kon­skih aktov in po nji­ho­vem spre­jemu na ugo­ta­vlja­nje uspe­šno­sti pri­la­ga­ja­nja na eni strani in vzpo­sta­vi­tev novih meha­niz­mov spre­mlja­nja podat­kov na drugi. Posledica pove­ča­nega obsega dela na tem podro­čju, pa je nujno zmanj­še­vala reak­cij­sko spo­sob­nost ATVP na neka­te­rih dru­gih podro­čjih. Pri tem je treba opo­zo­riti še na kadro­vske težave, saj uspo­so­bljen kader pre­stopa v indu­strijo, ki je spo­sobna ponu­diti bistveno boljše pogoje in možno­sti. V tolažbo nam je lahko le to, da se s popol­noma ena­kim pro­ble­mom sre­ču­jejo soro­dne insti­tu­cije v večini držav EU. Osebno sem pre­pri­čan, da so se do danes zadeve v zvezi z uve­lja­vi­tvijo ZTVP-1 ute­kle do te mere, da bo mogoče aktiv­no­sti osre­do­to­čiti na ope­ra­ci­o­na­li­za­cijo izvr­še­va­nja zakon­skih okvi­rov. Kot ključno pomanj­klji­vost ATVP vsaj osebno dosti­krat čutim rela­tivno poča­sne reak­cije na dogodke na trgu in ravno hitrejši odziv­no­sti name­ra­vam v nada­lje­va­nju man­data posve­titi vso pozor­nost. Toliko bolj, ker čutim, da je hitra reak­cija tudi naj­bolj učin­ko­vita. Drugo podro­čje, kjer čutim dolo­čeno nemoč, pa je podro­čje trgo­va­nja na pod­lagi notra­njih infor­ma­cij. Ocenjujem, da so ti pojavi na slo­ven­skem trgu pri­so­tni, da pa še ni pri­šlo do pra­vega odgo­vora. Prav tako se mi zdi zelo pomembno uva­ja­nje ele­k­tron­skega načina komu­ni­ci­ra­nja tako v raz­merju ATVP s subjekti nad­zora, kot tudi na trgu kot celoti. Predvsem na segmentu obve­šča­nja jav­nih družb je treba čim­prej izko­ri­stiti zakon­ske in teh­nične možno­sti za izva­ja­nje ele­k­tron­ske komu­ni­ka­cije in sis­tem ure­diti na učin­ko­vit in upo­rab­ni­kom pri­ja­zen način.

Vprašanje: Katere določbe ZTVP in ZISDU bi bilo treba po vašem mne­nju spre­me­niti in kako, da bi Agencija lahko še bolj pri­spe­vala k razvoju TVP?

Odgovor: Kar se tiče veljavne zako­no­daje ZTVP-1 in ZISDU ni mogoče oce­nje­vati z iste osnove. ZTVP-1 je kom­ple­ksen pred­pis, ki je v celoti uskla­jen z regu­la­tivo EU in prak­tično tudi v celoti imple­men­tira vsa načela IOSCO. Nenazadnje nam to pri­znava tudi tujina in v veliko vese­lje mi je bilo, da sem lahko ob pred­sta­vi­tvi naše regu­la­tive na rednem sre­ča­nju FESCO sli­šal le pohvalne pri­pombe. Dokaz, da to niso bile le pri­ja­zne besede, je v tem, da v okvi­rih med­na­ro­dnega sode­lo­va­nja ATVP ne velja za insti­tu­cijo, ki bi nujno potre­bo­vala teh­nično pomoč, ampak za tisto, ki takšno pomoč lahko ponudi. Zato oce­nju­jem, da ZTVP-1 ne potre­buje poseb­nih vse­bin­skih dopol­ni­tev, pač pa le nekaj redak­cij­skih uskla­di­tev, saj so se pri izva­ja­nju poka­zale neka­tere neja­sno­sti in neu­skla­je­no­sti. Edino vpra­ša­nje, kjer pa bi kazalo raz­mi­sliti o vse­bin­ski spre­membi, je podro­čje izre­ka­nja denar­nih kazni, saj sodniki za pre­kr­ške tej nalogi niso kos. To je tudi podro­čje, kjer v celoti ne sle­dimo nače­lom IOSCO. Rešitev vidim bodisi v pre­nosu te pri­stoj­nost na ATVP, kar mi ne bilo naj­bolj ljubo, bodisi v obli­ko­va­nju spe­ci­a­li­zi­ra­nega sodnega organa za pre­kr­ške na kapi­tal­skem in finanč­nem trgu. Nasprotno od ZTVP-1 pa je ZISDU potre­ben teme­ljite spre­membe in ker je ta v teku, se mi oce­nje­va­nje v tem tre­nutku ne zdi primerno.

Vprašanje: Ali se vam zdijo ustre­zni obsto­ječi zakon­ski pogoji za član­stvo v stro­kov­nem svetu ATVP in način ime­no­va­nja članov?

Odgovor: Način ime­no­va­nja čla­nov stro­kov­nega sveta ATVP, kot je dolo­čen v ZTVP-1, oce­nju­jem kot pri­me­ren. Zakonske določbe zago­ta­vljajo pri­marni pogoj stro­kov­no­sti, ki je po mojem mne­nju ključ­nega pomena. Trdnost man­data in pred­vsem zakon­ska dolo­či­tev pogo­jev in postopka za raz­re­ši­tev pa zago­ta­vljajo neod­vi­snost čla­nov od poli­tič­nih spre­memb. Nenazadnje lahko ugo­to­vimo, da veljavno ure­di­tev oce­njuje za skla­dno z načeli IOSCO, ki pose­bej izpo­sta­vljajo in pou­dar­jajo neod­vi­snost regu­la­torja in nad­zor­nika kapitalskihtrgov.

dr. Miha Juhart

pred­se­dnik stro­kov­nega sveta

II.

Vprašanje: Ali ste zado­voljni z učin­ko­vi­to­stjo dela ATVP v času vašega man­data in kadro­vsko struk­turo zapo­sle­nih (šte­vilčno in kvalitativno)?

Odgovor: Z učin­ko­vi­to­stjo dela agen­cije sem rela­tivno zado­vo­ljen, seveda pa so bile želje večje od dejan­skih možno­sti. Za leti 1999 in 2000  je zna­čilno, da je bila spre­jeta cela vrsta za delo agen­cije pomemb­nih zako­nov (poleg novega zakona o trgu vre­dno­stnih papir­jev še zakon o devi­znem poslo­va­nju, zakon o nema­te­ri­a­li­zi­ra­nih vre­dno­stnih papir­jih, zakon o prvem pokoj­nin­skem skladu RS in pre­o­bli­ko­va­nju poo­bla­šče­nih inve­sti­cij­skih družb, zakon o pokoj­nin­skem in inva­lid­skem zava­ro­va­nju) in na nji­hovi pod­lagi s strani agen­cije pri­pra­vlje­nih in  izda­nih preko 30 pod­za­kon­skih aktov. Poleg tega je bila na pod­lagi novih zako­nov izdana cela vrsta novih dovo­ljenj in sogla­sij poo­bla­šče­nim ude­le­žen­cem trga vre­dno­stnih papir­jev. Ne naza­dnje pa je bila izvr­šena tudi notra­nja reor­ga­ni­za­cija ter so bile z naku­pom novih poslov­nih pro­sto­rov zago­to­vljene ustre­zne pro­stor­ske možno­sti za delo agen­cije.  Zaradi le pri­me­roma nave­de­nih novih nalog, ki jih je opra­vila agen­cija  v tem obdo­bju, tudi ob dejan­ski kadro­vski zasedbi ni bilo mogoče ure­sni­čiti vseh zasta­vlje­nih in žele­nih nalog ter jih bo treba opra­viti v bodoče.

Kadrovska struk­tura zapo­sle­nih je sicer v for­mal­nem smi­slu ugo­dna. Agencija tre­nu­tno šteje 28 zapo­sle­nih, štirje so magi­stri zna­no­sti, dvaj­set zapo­sle­nih ima visoko stro­kovno izo­brazbo, od tega je osem uni­ver­zi­te­tnih diplo­mi­ra­nih prav­ni­kov (pet s prav­ni­škim držav­nim izpi­tom), devet  uni­ver­zi­te­tnih diplo­mi­ra­nih eko­no­mi­stov in dva diplo­mi­rana ekonomista.

Med zapo­sle­nimi je nekaj zares vrhun­skih stro­kov­nja­kov s posa­me­znih podro­čij delo­va­nja agen­cije, ven­dar pa obstaja t.i. sekun­darni kadro­vski pro­blem, ki je v tem, da ni dovolj uspo­so­blje­nih t.i. dru­gih ljudi na posa­me­znih podro­čjih dela agen­cije, ki bi lahko nado­me­stili posa­me­zne vodilne delavce agencije.

Če sem lahko s kadro­vsko struk­turo v kva­li­ta­tiv­nem smi­slu pov­sem zado­vo­ljen, pa ostaja dej­stvo, da vseh novih nalog na pod­lagi nove zako­no­daje ne bo mogoče kva­li­te­tno in učin­ko­vito ure­sni­čiti z dose­da­njim šte­vi­lom zaposlenih.

Cilj agen­cije je, da že zapo­slene stro­kov­njake v agen­ciji obdrži ter da se čim hitreje kadro­vsko okrepi z že visoko uspo­so­blje­nimi stro­kov­njaki s podro­čja vre­dno­stnih papir­jev. To pa bo seveda v seda­njih raz­mer­jih med ugo­dnostmi pri zapo­slo­va­nju v javni upravi in v dru­gih sek­tor­jih izre­dno težko, saj je bolj pri­so­ten beg stro­kov­nja­kov iz javne uprave v zasebni sek­tor kot obratno.

Zato bo agen­cija nada­lje­vala tudi z zapo­slo­va­njem mla­dih kadrov in nji­ho­vim uspo­sa­blja­njem kot tudi z nadalj­njim izo­bra­že­va­njem zapo­sle­nih doma, pred­vsem pa v tujini.

Kadrovsko bo treba okre­piti vsa podro­čja dela agen­cije, zla­sti pa podro­čje nad­zora, med­na­ro­dnega sode­lo­va­nja, ana­li­tike in informatike.

Vprašanje: Kako boste v pri­ho­dnje zago­to­vili večjo tran­spa­ren­tnost dela Agencije kot v pre­te­klo­sti in kdaj bodo pred­vi­doma prek inter­neta  dosto­pni regi­stri podat­kov, ki jih Agenciji spo­ro­čajo ude­le­ženci trga vre­dno­stnih papir­jev – podobno, kot to zago­ta­vljajo nad­zorne agen­cije po svetu?

Odgovor: Na pod­lagi zakona o trgu vre­dno­stnih papir­jev mora agen­cija letno poro­čati Državnemu zboru Republike Slovenije o sta­nju na trgu vre­dno­stnih papir­jev in o svo­jem delu. Njen letni obra­čun mora pre­gle­dati poo­bla­ščeni revi­zor, agen­cija pa mora mini­stru, pri­stoj­nemu za finance, po spre­jemu dosta­viti letni obra­čun z revi­zor­je­vim poro­či­lom in finančni načrt. K nave­de­nima aktoma daje soglasje Vlada Republike Slovenije. Nadzor nad zako­ni­to­stjo, namemb­no­stjo, gospo­darno in učin­ko­vito rabo sred­stev agen­cije opra­vlja račun­sko sodišče.

Poročili, ki ju mora agen­cija pre­dlo­žiti Državnemu zboru Republike Slovenije, sta  obja­vljeni v Poročevalcu Državnega zbora Republike Slovenije, vsa dose­da­nja poro­čila pa se naha­jajo na naši sple­tni strani. V poro­či­lih so med dru­gim podatki o jav­nih ponud­bah vre­dno­stnih papir­jev, trgo­va­nju na orga­ni­zi­ra­nih trgih vre­dno­stnih papir­jev s podatki o obsegu in sestavi pro­meta z vre­dno­stnimi papirji, spre­jemu vre­dno­stnih papir­jev na orga­ni­zi­rani trg, trgo­va­nju z vre­dno­stnimi papirji izven orga­ni­zi­ra­nih trgov vre­dno­stnih papir­jev, podatki o ukre­pih agen­cije po izve­de­nih postop­kih nad­zora, izda­nih dovo­lje­njih za poslo­va­nje bor­zno posre­dni­ških družb, družb za upra­vlja­nje, inve­sti­cij­skih skla­dov, borz in o dru­gih dovo­lje­njih, ki jih izdaja agen­cija, ter podatki o sode­lo­va­nju agen­cije z dru­gimi doma­čimi in tujimi nad­zor­nimi organi.

Agencija pra­vi­loma naj­manj enkrat letno obve­šča jav­nost preko novi­nar­skih kon­fe­renc, po potrebi pa o vpra­ša­njih pomemb­nih za širšo jav­nost tudi preko obve­stil za jav­nost. Zaposleni pri agen­ciji pa dnevno pisno in ustno odgo­var­jajo na šte­vila vpra­ša­nja novi­nar­jev, stro­kovne jav­no­sti kot tudi posa­me­znih del­ni­čar­jev o posa­me­znih stro­kov­nih kot tudi dru­gih vpra­ša­njih, pove­za­nih z delom agencije.

Sicer pa je in bo obve­šča­nju jav­no­sti in s tem večji tran­spa­ren­tno­sti dela agen­cije  posve­čena posebna pozor­nost. Pri tem pa je treba ločiti med podatki, ki so po zakonu zau­pni, od podat­kov, ki so name­njeni jav­no­sti. Včasih navi­de­zna zapr­tost agen­cije izhaja ravno iz nera­zu­me­va­nja, da člani stro­kov­nega sveta in zapo­sleni pri agen­ciji na pod­lagi zakona ne morejo in ne smejo posre­do­vati dolo­če­nih podat­kov in infor­ma­cij, ki so morda za novi­narje in za posa­me­zne ude­le­žence trga še pose­bej zanimivi.

Agencija v skladu z veljavno ure­di­tvijo vodi prav­za­prav en sam javni regi­ster t.j. regi­ster izda­nih dovo­ljenj za prvo javno pro­dajo ozi­roma orga­ni­zi­rano trgo­va­nje. Register dovo­ljenj vse­buje seznam izda­nih dovo­ljenj, podatke o posa­me­znem izda­ja­te­lju, in sicer firmo in sedež izda­ja­te­lja, nomi­nalno vre­dnost celo­tne izdaje, vrsto vre­dno­stnega papirja, šte­vilo izda­nih vre­dno­stnih papir­jev, vrsta dovo­ljenj, datum izdaje dovo­lje­nja, datum izdaje odločbe, s katero agen­cija ugo­tovi, da je javna pro­daja uspe­šna ali neu­spe­šna, navedba koli­čine vpi­sa­nih in vpla­ča­nih vre­dno­stnih papir­jev. Sestavni del regi­stra za posa­me­znega izda­ja­te­lja so pro­spekt za javno ponudbo, revi­di­rana letna poro­čila in nji­hovi pov­zetki, pol­le­tna poro­čila in nji­hovi pov­zetki ter poro­čila o poslov­nih dogodkih.

Sam seznam izda­nih dovo­ljenj je obja­vljen tudi na domači strani ( www.a-tvp.si ) agen­cije, ki smo jo v lan­skem letu končno poso­do­bili. Posodobitev spada v t.i. prvo fazo razvoja domače strani, katere razvoj v nada­lje­va­nju pred­vi­deva orga­ni­zi­ra­nje jav­nih raz­prav o osnut­kih aktov agen­cije, obja­vlja­nju aktu­al­nih sta­lišč in skle­pov stro­kov­nega sveta, odgo­vo­rov služb agen­cije na posa­me­zna vpra­ša­nja ter seveda preko sple­tne strani dosto­pnost podat­kov in infor­ma­cij, ki so sestavni del regi­stra ter dru­gih jav­nih podat­kov, s kate­rimi raz­po­laga agencija.

V drugi fazi se za še hitrejše in kva­li­te­tnejše obve­šča­nje načr­tuje samo­dejna gra­di­tev dolo­če­nih podat­kov in infor­ma­cij na sple­tnih stra­neh agen­cije na pod­lagi pove­zave poo­bla­šče­nih ude­le­žen­cev trga s podat­kovno bazo agen­cije. To pa je vezano na pred­ho­dno zago­to­vi­tev ele­k­tron­skega zaje­ma­nja vseh podat­kov, ki jih spo­ro­čajo poo­bla­ščeni ude­le­ženci trga vre­dno­stnih papir­jev. Šele lani spre­jeti zakon o ele­k­tron­skem poslo­va­nju in ele­k­tron­skem pod­pisu daje pod dolo­če­nimi pogoji tudi ustre­zno pravno veljavo tovr­stnim spo­ro­či­lom v pri­me­rih postop­kov nad­zora agen­cije in raz­širja možno­sti sicer­šnjega ele­k­tron­skega poslo­va­nja agen­cije tudi na podro­čju izda­ja­nja sogla­sij in dovoljenj.

Vsi nave­deni pro­jekti naj bi bili posto­poma ure­sni­čeni do konca leta 2001.

Poseben pro­jekt pa bo name­njen izo­bra­že­va­nju malih del­ni­čar­jev, in sicer tako preko sple­tnih strani kot tudi preko jav­nih gla­sil in poseb­nih bro­šur, ki jih bo pred­vi­doma izda­jala agen­cija v sode­lo­va­nju z doma­čimi in tujimi strokovnjaki.

Vprašanje: Ali menite, da je seda­nja ure­di­tev pri­hod­kov ATVP ustre­zna? Je tarifa v kakšnem segmentu pre­vi­soka ali pre­nizka? Bi bilo zaže­leno ure­diti finan­ci­ra­nja ATVP kako drugače?

Odgovor: Tarifa, s katero se zago­ta­vljajo sred­stva za delo agen­cije, in h kateri daje soglasje Vlada Republike Slovenije, velja šele pri­bli­žno pol leta. S tarifo so dolo­čene višine taks in nado­me­stil za odlo­ča­nje o posa­mič­nih zade­vah ter za izdajo izpi­sov iz regi­strov, ki jih vodi agen­cija, višino letnih nado­me­stil ter pavšal­nih nado­me­stil stro­škov, ki so jih za opra­vlja­nje nad­zora dol­žne pla­če­vati pravne osebe, nad kate­rimi agen­cija opra­vlja nadzor.

Pri obli­ko­va­nju višine posa­me­znih taksnih postavk je bilo pogla­vi­tno vodilo, da naj bi bila nji­hova višina čim bolj ade­kva­tna ozi­roma soraz­merna s stro­ški agen­cije za vode­nje posa­me­znega postopka nad­zora ozi­roma za izdajo dovo­ljenj in sogla­sij. Pri celo­tni tarifi pa je bilo vodilo ozi­roma temeljno načelo, da morajo sred­stva, ki jih agen­cija pri­dobi iz taks in nado­me­stil, ob čim manjši možni obre­me­ni­tvi zave­zan­cev zago­ta­vljati nemo­teno, razvojno in dol­go­ročno delo agen­cije. Drugi pri­hodki, ki jih ustvari agen­cija s svo­jim poslo­va­njem, so namreč nomi­nalno nepo­membni, hkrati pa tudi nepredvidljivi.

Zaradi krat­kega časa veljav­no­sti tarife so vsaj  z dol­go­roč­nega vidika finan­ci­ra­nja agen­cije možne zgolj grobe ocene. Pri dose­da­nji ana­lizi in pra­ksi pa so se že poka­zala dolo­čena neso­raz­merja med postav­kami, zato bomo pre­dla­gali posa­me­zne spre­membe in dopol­ni­tve tarife še v tem letu. Pri tem pa bo treba biti pre­vi­den, saj bi pre­ti­rano zmanj­še­va­nje posa­me­znih postavk, kljub dose­da­njim pre­sež­kom pri­ho­dov nad odhodki agen­cije, lahko zaradi nepred­vi­dlji­vo­sti razvoja trga vre­dno­stnih papir­jev (npr. pre­o­bli­ko­va­nje PID v redne del­ni­ške družbe), ogro­zila njeno delovanje.

Agencija mora biti pri izvr­še­va­nju svo­jih nalog in pri­stoj­no­sti samo­stojna in neod­vi­sna, sred­stva iz pro­ra­čuna Republike Slovenije pa se lahko zago­to­vijo samo, če bi bilo sicer resno ogro­ženo opra­vlja­nje nalog agen­cije. Ocenjujem, da je obsto­ječi sis­tem nepo­sre­dnega finan­ci­ra­nja agen­cije potom tarife ustre­zen in s to oceno se stri­njajo tudi tuji stro­kov­njaki, saj je finančna neod­vi­snost pred­po­goj za neod­vi­snost delo­va­nja nad­zorne institucije.

S tem zadnjim pa je pove­zan tudi odgo­vor na Vaše zadnje vpra­ša­nje, ki je v bistvu ne.

Vprašanje: Ali ste vi osebno v času svo­jega man­data obču­tili kakr­šne­koli poli­tične pri­ti­ske, ki bi želeli vpli­vati na vaša deja­nja in odlo­či­tve, npr. s strani vlade ali finanč­nega ministrstva?

Odgovor: Neposrednih pri­ti­skov ali inter­ven­cij v smi­slu, kako naj bi agen­cija odlo­čila ozi­roma rav­nala v kon­kre­tnih zade­vah nisem bil dele­žen. Morda, pa še to pod “vpra­ša­jem”, bi lahko ozna­čil kot more­bi­tni poskus vpli­va­nja posta­vlja­nje vpra­šanj ozi­roma izra­že­nih mnenj posa­me­znih jav­nih oseb­no­sti, ki pa pra­vi­loma niso bili pred­stav­niki vlade ali mini­str­stva za finance. Vendar tudi takih rav­nanj in posa­me­znih pri­po­ro­čil nisem nik­dar obču­til kot obliko poli­tič­nega pritiska.

Marko Prijatelj

direk­tor

Ta članek je bil objavljen v kategoriji nadzorniki z značko , , .

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x