Privlačnost pokojninskega biznisa

Val usta­na­vlja­nja pokoj­nin­skih družb in skla­dov se, kot kaže, bliža koncu. Ob domnevi, da bodo odo­breni tudi vsi tisti pokoj­nin­ski načrti, ki so še v postopku, bomo imeli 19 izva­jal­cev pro­sto­volj­nega doda­tnega pokoj­nin­skega zava­ro­va­nja (8 zava­ro­val­nic, 6 pokoj­nin­skih družb, 5 bank) in sku­pno 23 pokoj­nin­skih načrtov.

Objavljeno v Financah, 7. febru­arja 2001

Prihodnji zava­ro­vanci bodo torej imeli veliko izbiro ponu­dni­kov, med kate­rimi je pri­bli­žno tri četr­tine zava­ro­val­nic in četr­tina vza­je­mnih pokoj­nin­skih skla­dov. Pregled nji­ho­vih lastno­sti, obja­vljen v Financah 8. janu­arja 2001, je poka­zal, da se veči­noma niti po stro­ških za zava­ro­vanca niti po nalož­beni sestavi ne raz­li­ku­jejo kaj prida med seboj. Pozornost zbuja dej­stvo, da so se neka­teri odlo­čili za vstop med ponu­dnike pro­sto­volj­nega doda­tnega pokoj­nin­skega zava­ro­va­nja po več kana­lih: samo­stojno, kot sou­sta­no­vi­te­lji pokoj­nin­skih družb ali kot pomembni lastniki v dru­gih ban­kah ali zava­ro­val­ni­cah. Kapitalsko pove­zane sku­pine ponu­dni­kov so štiri in so pov­zete v spo­dnji tabeli.

Skupina Izvajalec 1 Izvajalec 2 Izvajalec 3
Triglav Triglav Skupna PD Abanka
Zav. Maribor Zav. Maribor Tilia Moja naložba PD
Slovenica Slovenia Adriatic Druga pen­zija PD
Prima Prima Druga pen­zija PD

Ker usta­na­vlja­nje pokoj­nin­skih družb kar nekaj stane in pri­naša tudi raz­pr­ši­tev raz­po­lo­žlji­vih kadro­vskih virov, lahko pa tudi »kani­ba­li­zem« pri kon­ku­ri­ra­nju za stranke, je polo­žaj na prvi pogled pre­se­ne­tljiv. Kaj je izva­jalce vodilo k temu? Veliko zani­ma­nje za novo dejav­nost vodi k sklepu, da pri­ho­dnji izva­jalci oce­nju­jejo dejav­nost po veljav­nih »pra­vi­lih igre« za zelo dono­sno in je prvi razlog pre­pri­ča­nje, da se »s tremi mre­žami ulovi več rib kot le z eno«. Drugi razlog je, po bese­dah izva­jal­cev, loče­va­nje dejav­no­sti na indi­vi­du­alne in kolek­tivne stranke, čeprav za to ni zakon­ske obveze in bodo pre­o­stali ponu­jali obe obliki v istem pokoj­nin­skem načrtu. Tretji možni razlog je, da so neka­tere od pokoj­nin­skih družb usta­no­vljene v glav­nem zato, da velika pod­je­tja (z veliko zava­ro­vanci) kot usta­no­vi­te­lji dobijo vpliv na raz­me­roma velike vsote denarja, ki jih bodo v sklade pri­spe­vali nji­hovi zapo­sleni. Zadnja možnost je, da je kakšna od družb usta­no­vljena v glav­nem »za nadalj­njo pro­dajo«: z name­nom po inte­re­snih podro­čjih usta­no­vi­te­ljev delo­da­jal­cev brez veli­kih trženj­skih stro­škov pri­va­biti zado­stno šte­vilo zava­ro­van­cev in nato družbo pro­dati enemu od tekmecev.

Vse to so seveda popol­noma legi­ti­mne pod­je­tni­ške moti­va­cije in veljavna zako­no­daja seda­nje sta­nje omo­goča. Zanimivo pa je, da pri usta­na­vlja­nju družb za upra­vlja­nje pred leti tak nastop po več kana­lih ni bil možen. Morda so torej tokrat veliki finančni sis­temi lobi­rali uspe­šneje kot takrat. Ko se bo zače­tno pri­do­bi­va­nje zava­ro­van­cev v glav­nem kon­čalo, lahko pri­ča­ku­jemo kon­cen­tra­cijo dejav­no­sti tako zno­traj gor­njih sku­pin kot tudi zunaj njih. Stroški bodo za manj uspe­šne ponu­dnike eno­stavno pre­vi­soki, če bodo želeli resno delati. Prenosi upra­vlja­nja pokoj­nin­skih skla­dov ali odkupi pokoj­nin­skih družb ne bodo zava­ro­van­cev v niče­mer pri­za­deli, če lahko skle­pamo po pre­te­klih pre­no­sih v panogi inve­sti­cij­skih skla­dov, izvor­nim lastni­kom pa ute­gnejo pri­ne­sti zani­mive zaslužke.

Za grobo oceno tega si, bolj za infor­ma­cijo, poglejmo, kako bor­zni trg vre­dnoti naj­boljše zava­ro­val­nice na zahodu. Po tra­di­ci­o­nal­nem izboru revije Forbes Global so med naj­bolj­šimi sve­tov­nimi zava­ro­val­ni­cami v letu 2000 tri ame­ri­ške, tri nem­ške, dve ita­li­jan­ski in po ena fran­co­ska, šved­ska in nizo­zem­ska. Njihovi pov­prečni donosi na kapi­tal (ROE) v zadnjih petih letih zna­šajo od 11,5 do 23,4 odstotka. Razmerja med tržno in knji­go­vod­sko vre­dno­stjo (P/B) se gibljejo od 2,6 do 24,8, količ­nik med tržno kapi­ta­li­za­cijo in letnimi pri­hodki od pro­daje (P/S) pa sega vse od 0,6 do 6,2.

Pod pred­po­stavko, da bi pokoj­nin­ska družba pri­do­bila 20 tisoč zava­ro­van­cev s pov­prečno mesečno pre­mijo šest tisoč tolar­jev, bi vsota vsto­pne in upra­vlja­vske pro­vi­zije po treh letih zna­šala okoli 140 mili­jo­nov tolar­jev na leto, s tren­dom rasti zaradi pove­če­va­nja koli­čine sred­stev v skladu in na to vezane upra­vlja­vske pro­vi­zije. Seveda na vre­dno­te­nje vpliva mnogo spre­men­ljivk in raz­lič­nih meto­do­lo­gij, ven­dar kljub temu tve­gajmo oceno: usta­no­vi­te­ljem, ki bi jim uspelo pri­do­biti pri­bli­žno toliko zava­ro­van­cev z mini­mal­nimi akvi­zi­cij­skimi stro­ški in z zelo varč­nim poslo­va­njem, bi se račun s pro­dajo pokoj­nin­ske družbe po nekaj letih lahko lepo izšel.

Ta članek je bil objavljen v kategoriji pokojnina z značko , , .

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x