Po dolgih sedmih letih

V leto­šnjem letu bo pre­no­vljen še zadnji pomemb­nejši zakon s podro­čja kapi­tal­skega trga, zakon o inve­sti­cij­skih skla­dih in druž­bah za upra­vlja­nje (ZISDU). Zdaj veljavni ZISDU je bil spre­jet leta 1994, kasneje pa še nekaj­krat dopol­njen. V teh sed­mih letih se je jasno poka­zalo pre­cej nje­go­vih pomanjkljivosti.

Objavljeno v Dnevniku, 27. marca 2001

Ni spod­bu­jal razvoja novih pro­duk­tov: v vseh teh letih ni bila usta­no­vljena niti ena inve­sti­cij­ska družba po tem zakonu. Prav tako, v naspro­tju z neka­te­rimi dru­gimi tran­zi­cij­skimi drža­vami, v Sloveniji še vedno ni na pri­mer pra­vih denar­nih skla­dov (money mar­ket fund) in inde­ksnih vza­je­mnih skla­dov. ZISDU je prak­tično one­mo­go­čil ude­ležbo tujih finanč­nih pod­je­tij na tem podro­čju, kar je zavi­ralo kon­ku­renco v panogi in pre­pre­čilo hitrejši pre­nos zna­nja in izku­šenj z raz­vi­tih trgov k nam.

Dosedanji zakon ni sti­mu­li­ral čim­prej­šnje pre­tvorbe poo­bla­šče­nih inve­sti­cij­skih družb (pidov) iz »pri­va­ti­za­cij­ske« v nor­malno obliko. Tudi to je, poleg dol­go­le­tnega zavla­če­va­nja države pri zapol­nje­va­nju pri­va­ti­za­cij­ske luknje, zavi­ralo razvoj celo­tne panoge.

»Obljubljene« spre­membe

Ministrstvo za finance je že v janu­arju pri­pra­vilo pre­dlog novega zakona, ki naj bi bil uskla­jen z veljavno evrop­sko smer­nico o inve­sti­cij­skih skla­dih. Sam pre­dlog še ni bil obrav­na­van na vladi in bo ver­je­tno doži­vel še neka­tere spre­membe, osnovni obrisi zakona pa so že vidni. Predlog pri­naša pre­cej kori­stnih sprememb.

Odpravljene so ome­ji­tve glede deleža naložb inve­sti­cij­skih skla­dov v tuje vre­dno­stne papirje. Slovenskim vla­ga­te­ljem dopu­šča var­če­va­nje v tujih inve­sti­cij­skih skla­dih. Družbam za upra­vlja­nje dovo­ljuje opra­vlja­nje doda­tnih sto­ri­tev: upra­vlja­nje pre­mo­že­nja vza­je­mnih pokoj­nin­skih skla­dov, kri­tnih skla­dov zava­ro­val­nic in pre­mo­že­nja večjih (»dobro pou­če­nih«, kot jim pravi pre­dlog zakona) inve­sti­tor­jev. Opuščene so prej­šnje toge ome­ji­tve pri sestavi naložb, s čimer se bistveno širijo možno­sti za nasta­ja­nje novih skla­dov in s tem za večjo izbiro pro­duk­tov, ki bodo na voljo poten­ci­al­nim vlagateljem.

Kljub pri­la­ga­ja­nju evrop­skim stan­dar­dom pri ure­di­tvi tega podro­čja pa ute­gnejo neka­tera dolo­čila zaradi spe­ci­fič­no­sti slo­ven­skega trga imeti tudi nega­ti­ven vpliv. Nad upra­vlja­njem vsa­kega inve­sti­cij­skega sklada naj bi odslej bdela še tako ime­no­vana skrb­ni­ška banka. Ta naj bi imela rela­tivno velike pri­stoj­no­sti in odgo­vor­no­sti in bo vla­ga­te­ljem še podra­žila var­če­va­nje v skladu (doda­tna letna pro­vi­zija!). Pri tem s svo­jim delo­va­njem vla­ga­te­ljem ne bo zago­ta­vljala kakšnih bistve­nih kori­sti v pri­mer­javi s seda­njim stanjem.

Za trže­nje tujih vza­je­mnih skla­dov naj bi bila potrebna usta­no­vi­tev podru­žnice tuje družbe za upra­vlja­nje. Na majh­nem slo­ven­skem trgu je ilu­zorno pri­ča­ko­vati, da bo teh podru­žnic omembe vre­dno šte­vilo. Precej ver­je­tneje je, da se bo zaradi takih neži­vljenj­skih določb nada­lje­valo trže­nje tujih skla­dov na nele­ga­len način preko mreže akvi­zi­ter­jev na terenu in s pre­no­som goto­vine v Avstrijo.

Holdingi ali inve­sti­cij­ske družbe

Trenutni pre­dlog zakona pri sestavi naložb ne ločuje med odprto in zaprto obliko inve­sti­cij­skega sklada, kar je milo rečeno nena­va­dno: enako kot za odprti sklad (vza­je­mni sklad) naj bi tudi za zaprti sklad (inve­sti­cij­sko družbo) veljalo, da ne sme vse­bo­vati več kot 10 odstot­kov netr­žnih vre­dno­stnih papir­jev, torej takih, ki ne koti­rajo na orga­ni­zi­ra­nem trgu. Če bo ta določba obve­ljala, lahko z veliko zane­slji­vo­stjo pred­vi­dimo, da v Sloveniji tudi v pri­ho­dnje ne bodo nasta­jale nove inve­sti­cij­ske družbe. Uveljavitev take določbe bi pov­zro­čila tudi to, da bi se več seda­njih pidov odlo­čilo za pre­tvorbo v tako ime­no­vani finančni hol­ding name­sto v inve­sti­cij­sko družbo, vpra­ša­nje pa je, ali je tak tudi namen zakonodajalca.

V bor­znih kro­gih je bilo naj­ve­čje pozor­no­sti dele­žno ravno vpra­ša­nje, kako bo novi zakon ure­jal pre­tvorbo seda­njih pidov. Sedanji pre­dlog, ki ne omo­goča nepo­sre­dne pre­tvorbe pida v vza­je­mni sklad, je mar­si­koga raz­o­ča­ral. Nekateri so namreč pri­ča­ko­vali, da se bodo neka­teri polni pidi kmalu pre­o­bli­ko­vali v vza­je­mne sklade. V takem pri­meru bi seda­nji del­ni­čarji pida lahko svoje vloge v novo­na­sta­lem vza­je­mnem skladu unov­čili po knji­go­vod­ski vre­dno­sti in ob tem izda­tno zaslu­žili, saj tržne cene pido­vskih del­nic močno zao­sta­jajo za knji­go­vod­skimi vre­dnostmi. Delničarjem tistih pod­ce­nje­nih pol­nih pidov, pri kate­rih večino por­t­fe­lja pred­sta­vljajo tržne del­nice, tako za zdaj ostaja samo možnost likvi­da­cije: skup­ščina del­ni­čar­jev se lahko z ustre­zno večino gla­sov odloči za likvi­da­cijo sklada – odpro­dajo vseh naložb in raz­de­li­tev izku­pička del­ni­čar­jem. Tudi na tak način bi lahko ime­tniki svoje del­nice pre­to­pili v denar z veli­kim dobičkom.

Novi ZISDU je vse­ka­kor potre­ben, saj gre prav­za­prav za zadnjo pri­lo­žnost, da se ta veja finanč­nih sto­ri­tev raz­vije do te mere, da bo pre­ži­vela po vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Prav tako je že skrajni čas, da tudi slo­ven­ski var­če­valci dobijo nalož­bene možno­sti, kot jih imajo dru­god. Pri raz­lič­nih »zgod­bah o uspehu« vča­sih poza­bljamo, da so nas tudi na tem podro­čju že pre­hi­tele države, kot so Poljska, Češka in Madžarska, kjer je izbira skla­dov pestrejša in koli­čina pri­hran­kov na pre­bi­valca v vza­je­mnih skla­dih večja kot pri nas. Trenutni pre­dlog zakona je korak v pravi smeri, a ga velja v par­la­men­tar­nem postopku še dopolniti.

Ta članek je bil objavljen v kategoriji skladi z značko , , .

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x