Nebogljeni varovanci

Katera gospo­dar­ska panoga od nave­de­nih je v Sloveniji naj­bolj zašči­tena pred tujo kon­ku­renco? Odgovor A: tele­ko­mu­ni­ka­cije, odgo­vor B: letal­sko pre­vo­z­ni­štvo ali odgo­vor C: upra­vlja­nje inve­sti­cij­skih skla­dov? Če ste morda pod vpli­vom jav­nih pole­mik v zadnjem času izbrali odgo­vor A ali B, ste v zmoti.

Objavljeno v Financah, 13. aprila 2001
Veljavna zako­no­daja tako močno ome­juje nasto­pa­nje »neslo­ven­skih« družb za upra­vlja­nje inve­sti­cij­skih skla­dov, da se v vseh sed­mih letih od spre­je­tja zakona na slo­ven­skem trgu ni poja­vila niti ena sama. Kljub temu je ob nedav­nem sre­ča­nju v Portorožu pred­stav­nik uprav­nega odbora Združenja družb za upra­vlja­nje v medi­jih vno­vič posva­ril, da bi na slo­ven­ski trg ute­gnili pre­hi­tro priti »tuji, raz­viti, viso­ko­u­čin­ko­viti upra­vljavci skla­dov«.

To naj bi kvarno vpli­valo na krhke poganjke nasta­ja­joče in še vedno nebo­gljene finančne indu­strije, ki naj bi si v naspro­tju z ban­kami in zava­ro­val­ni­cami zaslu­žila posebno var­stvo pred tujci. Tej panogi pa gre­sta, roko na srce, šir­je­nje dejav­no­sti in pri­prava na kon­ku­renco vse pre­po­časi od rok. Razen ene same izjeme domači upra­vljavci niso izko­ri­stili niti tiste možno­sti za vla­ga­nje dela sred­stev v tujino, ki jim je omo­go­čena že več kot leto. Kot da bi bilo kupo­va­nje vre­dno­stnih papir­jev zunaj doma­čega vrtička kakšna vesolj­ska zna­nost. Tudi stro­šek za tak »pod­vig«, ki bi bil nedvo­mno dol­go­ročno kori­sten vsaj za tiste, ki name­ra­vajo ostati upra­vljavci skla­dov, in seveda za nji­hove vla­ga­te­lje, bi ver­je­tno zmo­gli. Njihove tri­od­sto­tne pro­vi­zije za upra­vlja­nje pidov namreč po raz­vr­sti­tvi lon­don­ske orga­ni­za­cije za ana­lizo upra­vlja­vskih stro­škov Fitzrovia International sodijo v kate­go­rijo »astro­nom­sko visokih«.

Z vidika lobi­ra­nja ome­nje­nega zdru­že­nja za podalj­še­va­nje var­stva pred tujo kon­ku­renco je zato naj­manj neo­ku­sna izjava, ki jo navaja Delo 11. aprila 2001 v zvezi s pod­je­tji v lasti SRD-a, name­nje­nimi za zapol­ni­tev pri­va­ti­za­cij­ske luknje. »Prej kot nehajo biti odvi­sna od državne pomoči, bolje zanje, za zapo­slene in celo­tno slo­ven­sko gospo­dar­stvo,« odločno pravi pred­se­dnik uprav­nega odbora Združenja družb za upra­vlja­nje. Vendar pa vse to drži naj­manj toliko tudi za večino dzu­jev. Že danes se da ugo­to­viti, kateri bodo pre­ži­veli in morda celo zra­sli v kon­ku­renč­nem oko­lju, kateri bodo še naprej živo­ta­rili in kateri se bodo iz panoge tako ali tako uma­knili, takoj ko bo dose­žena zapol­ni­tev pri­va­ti­za­cij­ske luknje. Razen tistih red­kih iz prve sku­pine se pre­o­stale čla­nice zdru­že­nja seveda ne zani­majo za pri­pravo na liberalizacijo.

Kot je v Financah nazorno zapi­sal pred­se­dnik uprave slo­ven­skega letal­skega pre­vo­znika, »vsaka firma v Sloveniji ima svoj Ryanair«. In če osta­nemo pri zače­tnem kvizu, Telekom je s svo­jim tar­na­njem glede pre­hi­tre libe­ra­li­za­cije le pia­ro­vsko naj­bolj nespre­ten, še zda­leč pa v teh pri­za­de­va­njih ni edini.

Ta članek je bil objavljen v kategoriji ekonomija z značko , .

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x