Eno od pogostih vprašanj, ki jih zadnje čase dobivamo od uporabnikov na spletnem informacijskem servisu www.vzajemci.com, se glasi takole: »V čem je sploh razlika med varčevanjem v skladih neposredno in posredno preko zavarovalnice? Mar ni to vseeno?«
Objavljeno v Delničarju, aprila 2002
Da se taka vprašanja pojavljajo, je več razlogov. Eden od njih ima opraviti z bližnjo preteklostjo, v kateri so nekatere avstrijske zavarovalnice po Sloveniji agresivno prodajale življenjska zavarovanja kot način varčevanja. Marsikdo od tedanjih kupcev je še danes prepričan, da s svojo zavarovalno polico odlično varčuje, in si nikoli ni zastavil vprašanja, ali je tistih nekaj odstotkov pripisanega dobička v šilingih letno zares tako navdušujoč rezultat.
Zato ne čudi, da še dandanes marsikomu ni povsem jasno, da je namen zavarovanja nekaj čisto drugega kot namen varčevanja in da se posledično razlikujejo tudi finančne storitve. Pri življenjskem zavarovanju gre (nekoliko poenostavljeno) za delno nadomestilo izpada dohodka osebam, ki so odvisne od zavarovanca, v primeru njegove smrti (»nepredvidenega dogodka«, kot temu radi pravijo zavarovalni agenti). To zavarovanje je povsem smiselno za ciljno populacijo, ki obsega ljudi srednjih let z majhnimi otroki in podobno. V primeru smrti zavarovanca zavarovalnica upravičencu izplača zavarovalno vsoto.
Komur pa je prvenstveni cilj, da s pomočjo odrekanja danes privarčuje nek večji znesek za porabo jutri, in zavarovanja za primer smrti ne potrebuje, naj se ozre drugam. Vsebinske razlike med življenjskim zavarovanjem z naložbo v vzajemne sklade in neposrednim varčevanjem v vzajemnih skladih se namreč nazorno pokažejo v »razdelitvi kolača«, torej vsakokratnega vplačila, ki ga stranka nakaže. Kaj se torej zgodi z vplačanima zneskoma v teh dveh primerih?
Pri vzajemnem skladu se:
- od vplačanega zneska odšteje samo vstopna provizija (ki po zakonu znaša največ 3%),
- vse ostalo gre v varčevanje (točke v skladu).
Ves dobiček, ki ga upravljalec ustvari s sredstvi sklada, po odbitju upravljalske provizije družbe za upravljanje (do 2% letno) ostane varčevalcem.
Vplačana premija življenjskega zavarovanja pa obsega:
- vstopne stroške,
- del premije za kritje tveganja smrti (višina zneska je odvisna od spola in starosti zavarovanca),
- administrativne (režijske) stroške, in
- v primeru, da je zavarovalna doba, krajša od 10 let, še 6,5% davek od zavarovalnih poslov.
- Šele tisto, kar po tem ostane, gre kot varčevalna komponenta v sklad.
Kar se bodočega privarčevanega zneska tiče, je zato konkurenčni »boj« z zgornjo varianto že v štartu izgubljen zaradi različnih začetnih položajev.
Zgornja primerjava seveda ne pomeni, da je življenjsko zavarovanje z naložbo v vzajemne sklade nezanimiva storitev. Ravno nasprotno, za marsikoga se utegne izkazati, da je odločitev za tako zavarovanje namesto klasičnega življenjskega zavarovanja, kjer zavarovanec ne nosi naložbenega tveganja, povsem na mestu, saj ima poleg možnosti višjih donosov tudi druge prednosti, predvsem pri fleksibilnosti v času zavarovanja. Gre samo za to, da ne mešamo jabolk in hrušk.
Kot pravi stara modrost: če ne veš, kam želiš priti, je vsaka pot dobra. Zato si je pred odhodom na potovanje pametno »ogledati zemljevid.«
RSS prispevki
Mobilno
Družabno
Življenjsko zavarovanje ali neposredno v sklade
Eno od pogostih vprašanj, ki jih zadnje čase dobivamo od uporabnikov na spletnem informacijskem servisu www.vzajemci.com, se glasi takole: »V čem je sploh razlika med varčevanjem v skladih neposredno in posredno preko zavarovalnice? Mar ni to vseeno?«
Da se taka vprašanja pojavljajo, je več razlogov. Eden od njih ima opraviti z bližnjo preteklostjo, v kateri so nekatere avstrijske zavarovalnice po Sloveniji agresivno prodajale življenjska zavarovanja kot način varčevanja. Marsikdo od tedanjih kupcev je še danes prepričan, da s svojo zavarovalno polico odlično varčuje, in si nikoli ni zastavil vprašanja, ali je tistih nekaj odstotkov pripisanega dobička v šilingih letno zares tako navdušujoč rezultat.
Zato ne čudi, da še dandanes marsikomu ni povsem jasno, da je namen zavarovanja nekaj čisto drugega kot namen varčevanja in da se posledično razlikujejo tudi finančne storitve. Pri življenjskem zavarovanju gre (nekoliko poenostavljeno) za delno nadomestilo izpada dohodka osebam, ki so odvisne od zavarovanca, v primeru njegove smrti (»nepredvidenega dogodka«, kot temu radi pravijo zavarovalni agenti). To zavarovanje je povsem smiselno za ciljno populacijo, ki obsega ljudi srednjih let z majhnimi otroki in podobno. V primeru smrti zavarovanca zavarovalnica upravičencu izplača zavarovalno vsoto.
Komur pa je prvenstveni cilj, da s pomočjo odrekanja danes privarčuje nek večji znesek za porabo jutri, in zavarovanja za primer smrti ne potrebuje, naj se ozre drugam. Vsebinske razlike med življenjskim zavarovanjem z naložbo v vzajemne sklade in neposrednim varčevanjem v vzajemnih skladih se namreč nazorno pokažejo v »razdelitvi kolača«, torej vsakokratnega vplačila, ki ga stranka nakaže. Kaj se torej zgodi z vplačanima zneskoma v teh dveh primerih?
Pri vzajemnem skladu se:
Ves dobiček, ki ga upravljalec ustvari s sredstvi sklada, po odbitju upravljalske provizije družbe za upravljanje (do 2% letno) ostane varčevalcem.
Vplačana premija življenjskega zavarovanja pa obsega:
Kar se bodočega privarčevanega zneska tiče, je zato konkurenčni »boj« z zgornjo varianto že v štartu izgubljen zaradi različnih začetnih položajev.
Zgornja primerjava seveda ne pomeni, da je življenjsko zavarovanje z naložbo v vzajemne sklade nezanimiva storitev. Ravno nasprotno, za marsikoga se utegne izkazati, da je odločitev za tako zavarovanje namesto klasičnega življenjskega zavarovanja, kjer zavarovanec ne nosi naložbenega tveganja, povsem na mestu, saj ima poleg možnosti višjih donosov tudi druge prednosti, predvsem pri fleksibilnosti v času zavarovanja. Gre samo za to, da ne mešamo jabolk in hrušk.
Kot pravi stara modrost: če ne veš, kam želiš priti, je vsaka pot dobra. Zato si je pred odhodom na potovanje pametno »ogledati zemljevid.«
Preberite tudi: