Kot poročajo mediji, bo ministrstvo za finance iz parlamenta spet umaknilo predlog zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-1) in pripravilo novi predlog. Po dolgoletnem mečkanju in neizpolnjenih obveznostih iz pridružitvenega sporazuma EU bodo šli torej od začetka. Žal predlagatelj in vladna koalicija v tem primeru zaradi dreves ne vidita gozda in s svojimi manevri še povečujeta škodo, ki je bila slovenskim vlagateljem doslej že povzročena.
Objavljeno v Financah, 3. oktobra 2002
Danes je Slovenija ena redkih evropskih držav, kjer zakonodaja onemogoča, da bi domači upravitelji prebivalstvu ponudili denimo denarne ali indeksne vzajemne sklade, hkrati pa mednarodne finančne skupine v Sloveniji svojih skladov ne smejo legalno tržiti. Taka ureditev je posledica paranoje pred tujci in pritiskov iz bančnih krogov ob sprejemanju prvega ZISDU leta 1994 ter poznejšega lobiranja tistih, ki predvsem želijo po svoji meri končati »privatizacijsko zgodbo«.
Po vseh motoviljenjih letos poleti in številnih različicah predloga je ZISDU-1 zdaj talec obsedenosti nekaterih politikov z »javnimi finančnimi holdingi« in njihove pred nedavnim odkrite zagretosti za varovanje interesov certifikatskih delničarjev. Tem gospodom, najti jih je v večini parlamentarnih strank, bi kazalo razjasniti nekaj dejstev.
Holdingi iz nekdanjih pidov nastajajo od leta 1995. Res je, da so bili nekateri bolj ali manj nepregledno skoncentrirani in so bili delničarji teh pidov oškodovani. Vendar je ta vlak, spoštovani gospodje, odpeljal. V sedmih letih učinkovitih ukrepov proti temu ni bilo. Res pa je tudi, da nekateri drugi nastali holdingi uživajo dovolj visoko zaupanje trga, da dosegajo solidne cene in da je zdaj vrednost certifikata, vloženega v pid, pri nekaterih dzujih blizu nominalne vrednosti. In, končno, zelo verjetno je tudi, da se lahko parlament družno postavi na glavo, pa z nobenim zakonom ne bo preprečil tega, kar baje želi: tiste grupacije okoli dzujev, ki so si želele po sporni poti pridobiti premoženjsko korist na račun certifikatskih delničarjev, so to lahko izvedle v preteklosti in bodo to lahko dokončale v prihodnje, morda s kakšnim ovinkom več.
Z vsem tem pidovskim natezanjem pa nimajo nič zdajšnji vzajemni skladi, njihovi varčevalci in tistih nekaj dzujev, ki dolgoročno nameravajo ostati v tej panogi. Kljub pravemu razcvetu varčevanja v vzajemnih skladih v tem letu vsi skupaj ostajajo utesnjeni v okvirih zastarele zakonodaje, ki bi jo Slovenija po svoji zavezi morala uskladiti z evropskimi civilizacijskimi normami. Ta del — edino, kar v ZISDU-1 zares sodi — bi moral biti sprejet čim prej.
Za preostalo o pidih in »javnih finančnih holdingih« pa najdite mesto v kakem drugem zakonu. Ker je pojem javni finančni holding slovenska inovacija in svetovni unikum vsaj take stopnje, kot je bil prosluli Prvi pokojninski sklad, ta drugi zakon po vzoru na Star Trek imenujte kar ZPSPID (zakon o prvem pokojninskem skladu in preoblikovanju investicijskih družb), the next generation.
RSS prispevki
Mobilno
Družabno
ZPSPID — the next generation
Kot poročajo mediji, bo ministrstvo za finance iz parlamenta spet umaknilo predlog zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-1) in pripravilo novi predlog. Po dolgoletnem mečkanju in neizpolnjenih obveznostih iz pridružitvenega sporazuma EU bodo šli torej od začetka. Žal predlagatelj in vladna koalicija v tem primeru zaradi dreves ne vidita gozda in s svojimi manevri še povečujeta škodo, ki je bila slovenskim vlagateljem doslej že povzročena.
Danes je Slovenija ena redkih evropskih držav, kjer zakonodaja onemogoča, da bi domači upravitelji prebivalstvu ponudili denimo denarne ali indeksne vzajemne sklade, hkrati pa mednarodne finančne skupine v Sloveniji svojih skladov ne smejo legalno tržiti. Taka ureditev je posledica paranoje pred tujci in pritiskov iz bančnih krogov ob sprejemanju prvega ZISDU leta 1994 ter poznejšega lobiranja tistih, ki predvsem želijo po svoji meri končati »privatizacijsko zgodbo«.
Po vseh motoviljenjih letos poleti in številnih različicah predloga je ZISDU-1 zdaj talec obsedenosti nekaterih politikov z »javnimi finančnimi holdingi« in njihove pred nedavnim odkrite zagretosti za varovanje interesov certifikatskih delničarjev. Tem gospodom, najti jih je v večini parlamentarnih strank, bi kazalo razjasniti nekaj dejstev.
Holdingi iz nekdanjih pidov nastajajo od leta 1995. Res je, da so bili nekateri bolj ali manj nepregledno skoncentrirani in so bili delničarji teh pidov oškodovani. Vendar je ta vlak, spoštovani gospodje, odpeljal. V sedmih letih učinkovitih ukrepov proti temu ni bilo. Res pa je tudi, da nekateri drugi nastali holdingi uživajo dovolj visoko zaupanje trga, da dosegajo solidne cene in da je zdaj vrednost certifikata, vloženega v pid, pri nekaterih dzujih blizu nominalne vrednosti. In, končno, zelo verjetno je tudi, da se lahko parlament družno postavi na glavo, pa z nobenim zakonom ne bo preprečil tega, kar baje želi: tiste grupacije okoli dzujev, ki so si želele po sporni poti pridobiti premoženjsko korist na račun certifikatskih delničarjev, so to lahko izvedle v preteklosti in bodo to lahko dokončale v prihodnje, morda s kakšnim ovinkom več.
Z vsem tem pidovskim natezanjem pa nimajo nič zdajšnji vzajemni skladi, njihovi varčevalci in tistih nekaj dzujev, ki dolgoročno nameravajo ostati v tej panogi. Kljub pravemu razcvetu varčevanja v vzajemnih skladih v tem letu vsi skupaj ostajajo utesnjeni v okvirih zastarele zakonodaje, ki bi jo Slovenija po svoji zavezi morala uskladiti z evropskimi civilizacijskimi normami. Ta del — edino, kar v ZISDU-1 zares sodi — bi moral biti sprejet čim prej.
Za preostalo o pidih in »javnih finančnih holdingih« pa najdite mesto v kakem drugem zakonu. Ker je pojem javni finančni holding slovenska inovacija in svetovni unikum vsaj take stopnje, kot je bil prosluli Prvi pokojninski sklad, ta drugi zakon po vzoru na Star Trek imenujte kar ZPSPID (zakon o prvem pokojninskem skladu in preoblikovanju investicijskih družb), the next generation.
Preberite tudi: