Leto 2002 je bilo pri vzajemnih skladih leto presežnikov in leto kontrastov. V Sloveniji izjemna popularizacija in fantastični donosi, na Zahodu, predvsem v ZDA pa že tretje leto padanja. Poglejmo podrobnosti.
Pri nas evforija
Objavljeno v Dnevniku, priloga Tolar na tolar, 21. januarja 2003
V Sloveniji varčevanje v vzajemnih skladih postaja vsakdanja tema tudi izven specializiranega finančnega tiska. Upravljalci so se »prebudili« tudi v zvezi z oglaševanjem in promoviranjem svojih produktov. Donosi so v koledarskem letu 2002 dosegli neslutene višave, ki jih bo izjemno težko ponoviti: kar 8 delniških in mešanih vzajemcev je preseglo 50% rast točke. Roko na srce, večina delniških skladov se ni kaj prida oddaljila od delniškega indeksa SBI20: najuspešnejši sklad Rastko je namreč z doseženo 60,52 odstotno rastjo premagal SBI20 za malo več kot 5%. Glavnino tega rezultata je torej prispeval kar splošni trend rasti delnic v borzni kotaciji, saj je investiranja v tuje papirje pri upravljalcih še vedno le za vorec.
Kolač sredstev v upravljanju je narasel na preko 55 milijard tolarjev, Pri tržnih deležih družb za upravljanje, merjeno skozi višino sredstev v upravljanju prihaja do manjših premikov, kot je razvidno iz spodnje tabele, ki prikazuje trend zadnjih dveh let.
DZU
Tržni delež 31.12.2000
Tržni delež 31.12.2002
Razlika
KD Investments
64,31
60,62
–3,69
Probanka DZU
5,34
12,92
7,58
KBM Infond
4,23
6,75
2,52
Krekova DZU
2,93
5,71
2,78
Abančna DZU
6,37
5,44
–0,93
Ilirika
2,07
2,6
0,53
Primorski skladi
3,98
1,96
–2,02
Avip
4,53
1,49
–3,04
Vizija
0,86
1,19
0,33
LB Maksima
4,31
1,01
–3,30
Triglav DZU
1,06
0,32
–0,74
Skratka, bum na delniškem trgu se je odrazil v krepitvi slovenskih vzajemcev. Ali je bil to poglavitni generator rasti obsega sredstev, pa bo moč videti v naslednjih mesecih, ko pričakujemo tudi uveljavljanje novosti, uvedenih s tik pred novim letom sprejetim Zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje.
V ZDA pa čisto drugače
»Od slabega na slabše«, »Padanje vsepovsod«, »Najslabše leto za delniške sklade vse od 1974« in podobno pa so naslovi časopisni komentarjev lanskoletnega dogajanja v ZDA, ki je daleč največje tržišče investicijskih skladov. Z novim letom se je končalo prvo triletno obdobje zaporedoma padajočih delniških tečajev po drugi svetovnih vojni. Vrednost indeksa S & P 500 se je znižala za preko 23%, skladno s tem pa je, po podatkih analitskega podjetja Lipper, povprečni ameriški delniški vzajemni sklad izgubil 21% vrednosti.
Kar 96 odstotkov delniških skladov je leto končalo v minusu, neto odliv denarja iz njih pa je znašal čez 72 milijard dolarjev, in to kljub avtomatskim rednim vplačilom iz pokojninskih shem. Pač pa so se prilivi v znesku 150 milijard dolarjev nadaljevali v obvezniške sklade, ki so zadnja leta donosnejši od delniških, s 4-odstotno rastjo se dobro držijo tudi nepremičniski skladi, absolutni zmagovalec med kategorijami investicijskih skladov pa je zlato. »Zlati« investicijski skladi so v povprečju zrasli za skoraj 63%.
Kaj lahko izluščimo iz zgornjih nasprotujočih si situacij, razen očitne odsotnosti korelacije med slovenskim in ameriškim delniškim trgom? Prvič, obdobja padanja so možna, verjetna in do njih prej ali slej pride. Na njih morajo biti vlagatelji pripravljeni. Drugič, če leto ni dobro za delnice, je povsem mogoče, da je dobro za kako drugo investicijsko kategorijo. Pomembna je torej razpršenost med razne tipe naložb. Tretjič, varčevanje na dolgi rok pomeni pomeni zares občutno več kot tri leta. Kljub na videz hudim izgubam bodo najverjetneje tudi sedanji ameriški vlagatelji (tisti, ki vlagajo na dolgi rok) padce nadoknadili in na slaba leta pozabili. Vztrajnost je pomembna vrlina uspešnih investitorjev.
Vsega tega se moramo zavedati slovenski vlagatelji, ki smo bili tokrat deležni pozitivnega presenečenja. Splošno mnenje borznih analitikov je, da bo 2003 za Slovence precej slabše kot 2002, za Američane pa precej boljše kot 2002. Bomo videli.
Ali je vredno toliko kot nekoč?: Institucionalni lastniki premoženja so se včasih prisiljeni soočiti z ugotovitvijo, da je neka naložba vredna manj kot prej, in znižati vrednost tudi ...
Niste vi za te stvari: Krekovcem finance nikakor ne gredo od rok. Že pred skoraj 10 leti so najprej izgubili Krekovo banko (ki zdaj uspešno deluje v skupini Raiffeisen), pot...
Izrečenih kazni ne morejo skrivati: Eden od neobičajnih zakonskih predpisov je tisti, ki slovenskim družbam za upravljanje zapoveduje, da same na svojih spletnih straneh objavijo, kadar ...
Citat dneva
In the history of the financial markets, arrogance has destroyed far more capital than stupidity. -- Jason Trennert
RSS prispevki
Mobilno
Družabno
Leto presežnikov in kontrastov
Leto 2002 je bilo pri vzajemnih skladih leto presežnikov in leto kontrastov. V Sloveniji izjemna popularizacija in fantastični donosi, na Zahodu, predvsem v ZDA pa že tretje leto padanja. Poglejmo podrobnosti.
Pri nas evforija
Kolač sredstev v upravljanju je narasel na preko 55 milijard tolarjev, Pri tržnih deležih družb za upravljanje, merjeno skozi višino sredstev v upravljanju prihaja do manjših premikov, kot je razvidno iz spodnje tabele, ki prikazuje trend zadnjih dveh let.
Skratka, bum na delniškem trgu se je odrazil v krepitvi slovenskih vzajemcev. Ali je bil to poglavitni generator rasti obsega sredstev, pa bo moč videti v naslednjih mesecih, ko pričakujemo tudi uveljavljanje novosti, uvedenih s tik pred novim letom sprejetim Zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje.
V ZDA pa čisto drugače
»Od slabega na slabše«, »Padanje vsepovsod«, »Najslabše leto za delniške sklade vse od 1974« in podobno pa so naslovi časopisni komentarjev lanskoletnega dogajanja v ZDA, ki je daleč največje tržišče investicijskih skladov. Z novim letom se je končalo prvo triletno obdobje zaporedoma padajočih delniških tečajev po drugi svetovnih vojni. Vrednost indeksa S & P 500 se je znižala za preko 23%, skladno s tem pa je, po podatkih analitskega podjetja Lipper, povprečni ameriški delniški vzajemni sklad izgubil 21% vrednosti.
Kar 96 odstotkov delniških skladov je leto končalo v minusu, neto odliv denarja iz njih pa je znašal čez 72 milijard dolarjev, in to kljub avtomatskim rednim vplačilom iz pokojninskih shem. Pač pa so se prilivi v znesku 150 milijard dolarjev nadaljevali v obvezniške sklade, ki so zadnja leta donosnejši od delniških, s 4-odstotno rastjo se dobro držijo tudi nepremičniski skladi, absolutni zmagovalec med kategorijami investicijskih skladov pa je zlato. »Zlati« investicijski skladi so v povprečju zrasli za skoraj 63%.
Kaj lahko izluščimo iz zgornjih nasprotujočih si situacij, razen očitne odsotnosti korelacije med slovenskim in ameriškim delniškim trgom? Prvič, obdobja padanja so možna, verjetna in do njih prej ali slej pride. Na njih morajo biti vlagatelji pripravljeni. Drugič, če leto ni dobro za delnice, je povsem mogoče, da je dobro za kako drugo investicijsko kategorijo. Pomembna je torej razpršenost med razne tipe naložb. Tretjič, varčevanje na dolgi rok pomeni pomeni zares občutno več kot tri leta. Kljub na videz hudim izgubam bodo najverjetneje tudi sedanji ameriški vlagatelji (tisti, ki vlagajo na dolgi rok) padce nadoknadili in na slaba leta pozabili. Vztrajnost je pomembna vrlina uspešnih investitorjev.
Vsega tega se moramo zavedati slovenski vlagatelji, ki smo bili tokrat deležni pozitivnega presenečenja. Splošno mnenje borznih analitikov je, da bo 2003 za Slovence precej slabše kot 2002, za Američane pa precej boljše kot 2002. Bomo videli.