Dolgo pripravljana pokojninska reforma v Sloveniiji doslej, po dveh letih od sprejema nove zakonodaje, še ni dala pričakovanih rezultatov. Pojavilo se je sicer kar nekaj ponudnikov prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ), vendar pa bodo nekaterih od njih očitno dokaj kratkega veka. En vzajemni pokojninski sklad bo prenehal poslovati, dve pokojninski družbi se pripajata k drugima dvema, število pokojninskih zavarovancev pri nekaterih zavarovalnicah, pa bi, če malo karikiramo, lahko prešteli na prste.
Objavljeno v Vestniku, 20. februarja 2003
Množica zaposlenih v državnih upravi še vedno nima možnosti kolektivnega pokojninskega zavarovanja. Tisti, ki pa so že zavarovani in bodo v teh dneh dobili prvi ali že drugi letni izpisek stanja, z doseženimi donosi ne morejo biti pretirano zadovoljni. Razen redkih izjem, so bili rezultati na vplačana sredstva doslej, po upoštevanju vseh stroškov, ki si jih obračuna ponudnik zavarovanja, relativno nezanimivi. Primerljivi so z bančno vezavo ali celo nižji, če sploh ne poskusimo primerjati donosov z delniškimi portfelji ali vzajemnimi skladi, ki so v lanskem »eksplozivnem« letu dosegli fantastične višine. Vse to postavlja pod velik vprašaj dodano vrednost mnogih ponudnikov PDPZ.
Razlike med Slovenija in ZDA
Za zgoraj naštete težave obstaja kopica razlogov. V nadaljevanju si bomo ogledali enega od njih in primerjali »pokojninsko zavarovanje«1 v ZDA z našim. Ena od poglavitnih pomanjkljivosti slovenske ureditve je izjemno omejujoča regulativa glede možne naložbene strukture zbranih sredstev: delež delnic npr. lahko znaša največ 30 odstotkov. S temi rigidnimi predpisi je zakonodajalec, ki je imel pred očmi predvsem varnost vloženih sredstev, varčevalcem naredil medvedjo uslugo. Kakršnokoli profiliranje med pokojninskimi skladi in družbami je bolj ali manj onemogočeno. Tisti potencialni zavarovanci, ki imajo še dolgo do upokojitve in bi si lahko privoščili bolj tvegan portfelj, pa tega ne morejo dobiti.
Ločeno premoženje z ugodnostmi
Kako pa je s tem v ZDA? Pokojninski računi z davčnimi olajšavami2 se popularno imenujejo »401(k)« po alineji iz davčnega zakona, ki ta način omogoča. V bistvu gre za poseben račun izdvojenih sredstev, kamor v okviru pokojninskega načrta podjetja zaposleni mesečno nakazujejo del sredstev iz bruto plače (pred obdavčitvijo), delodajalec pa delavčev del dopolni še s svojim prispevkom. S sredstvi upravljajo zunanje fiinančne inštitucije, delavec pa lahko s temi sredstvi, razen v izjemnih primerih, prosto razpolaga šele, ko dopolni 59 let in pol in šele takrat so privarčevana sredstva tudi obdavčena.
Kmalu po uveljavitvi leta 1982 je pokojninsko varčevanje 401(k) postalo zelo razširjeno. V letu 2001 je imelo 42 milijonov Američanov na teh računih 1,8 bilijona dolarjev. Kar 97 odstotkov delodajalcev dodaja del sredstev k delavčevemu prispevku, ponekod v odvisnosti od višine delavčevega zneska, drugod glede na poslovni izid podjetja.
Svoboda pri izbiranju naložb
Glavna odlika računov »401(k)« je svoboda izbire upravljalca in naložbene strukture. Pokojninski načrti namreč vsebujejo množico različnih naložb (ki jih upravljajo različni upravljalci):
od varnega denarnega (money-market) sklada,
preko obvezniških, uravnoteženih in delniških vzajemnih skladov,
pa vse do samostojnega računa pri borzni hiši (self-directed brokerage account), kjer zaposleni praktično sam usmerja nakupe vrednostnih papirjev.
Varčevalec lahko med možnostmi prosto izbira in kasneje sredstva prenaša med raznimi naložbenimi variantami znotraj pokojninskega načrta. Ravno tako lahko svojo izbiro skozi varčevalno dobo večkrat spreminja pač primerno svoji starosti, odnosu do tveganja in položaju na trgu.
Povprečno vplačilo na račun 401(k) znaša 8,6% bruto plače, zgornja omejitev za neobdavčeno vplačilo pa znaša 11.000 USD letno. Najvišji znesek se bo do leta 2006 povečal na 15.000 USD, skladno s spremenjeno davčno zakonodajo iz leta 2001, ravno tako pa je omogočeno delavcem, starim vsaj 50 let, da »nadoknadijo zamujeno« in vplačujejo višje zneske.
V času varčevanja si je mogoče sredstva z računa 401(k) izposoditi v obliki predujma, podobno kot je to možno pri življenjskih zavarovanjih pri nas. Seveda pa je izposojeno treba vrniti in to z relativno visokimi obrestmi, zato se tovrstno kreditiranje ponavadi ne izplača.
Skratka, pokojninsko varčevanje na računih 401(k) je zelo prilagodljivo, kar pa je mogoče le zaradi tega, ker v nasprotju z našim ameriško pokojninsko varčevanje ne vsebuje zajamčenega donosa. Vrednost sredstev na računu lahko seveda zelo zaniha navzgor ali navzdol, pač odvisno od gibanja tečajev vrednostnih papirjev. Agregatno gledano se je to tudi dejansko zgodilo: v letu 2000 je povprečna vrednost računa znašala 48.988 USD, kar je bilo 12% manj kot leto poprej.
Zajamčena donosnost še manjka
Odsotnost zajamčenega donosa je za marsikoga pomembna pomanjkljivost. Predvsem veliki ameriški sindikati si v zadnjem času prizadevajo za neke vrste minimalno zagotovljeni donos, kar pa bi zahtevalo velike sistemske spremembe. Ena od pobud za prenovo načrtov 401(k) vključuje tudi omejitev upravljalske provizije na 0,75% ter zajamčeni povprečni letni donos v višini 7% nominalno za tiste varčevalce, ki v načrtu ostanejo vsaj 20 let, pri čemer bi se zajamčeni donos računal za nazaj (za celotno 20-letno obdobje), ne pa sproti, kot to velja pri nas.
Zelo verjetno se bo tudi slovenska ureditev na področju prostovoljnega pokojninskega zavarovanja še spreminjala, saj bo napake, ki jih je razgalila praksa in se jih zaveda tudi Agencija za zavarovalni nadzor, potrebno popraviti. V interesu tako sedanjih zavarovancev kot tudi potencialnih novih zavarovancev je, da se to zgodi čim prej.
Termin “pokojninsko zavarovanje”, ki ga je uveljavil slovenski zakonodajalec, seveda zavaja: ta reč niti pri nas niti v svetu nima v obdobju vlaganja sredstev nobenega zavarovalnega kritja, zavarovalnine, ali zavarovalne vsote. Vsebinsko gre zgolj za sistematično in redno dolgoročno varčevanje. ↩
Kot pri nas, gre tudi v ZDA za t.i. »defined contribution« način, torej višina prihodnje pokojnine pri 401(k) ni vnaprej določljiva, kot to velja t.i. »defined benefit« pokojnine. ↩
Pogoji za upokojitev v letu 2012: ZPIZ je objavil pogoje za upokojitev v letu 2012, po zakonu ZPIZ-1, ki ostaja še naprej v veljavi zaradi zavrnitve pokojninskega zakona ZPIZ-2 na ref...
Modri direktorji so videli dlje...: ...zatrjuje naslednji reklamni spot Pokojninske družbe A:
httpv://www.youtube.com/watch?v=Iz2ZuYa0Mlw
Vas je spot prepričal in boste zdaj pritis...
Kontakti za dvig denarja iz II. stebra: V letošnjem letu je bilo kar nekaj zanimanja za dvig denarja iz II. pokojninskega stebra za tiste, ki so že 10 let vključeni v prostovoljno dodatno po...
Citat dneva
If all else fails, immortality can always be assured by spectacular error. -- John Kenneth Galbraith
RSS prispevki
Mobilno
Družabno
Pokojninski računi 401(k)
Dolgo pripravljana pokojninska reforma v Sloveniiji doslej, po dveh letih od sprejema nove zakonodaje, še ni dala pričakovanih rezultatov. Pojavilo se je sicer kar nekaj ponudnikov prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ), vendar pa bodo nekaterih od njih očitno dokaj kratkega veka. En vzajemni pokojninski sklad bo prenehal poslovati, dve pokojninski družbi se pripajata k drugima dvema, število pokojninskih zavarovancev pri nekaterih zavarovalnicah, pa bi, če malo karikiramo, lahko prešteli na prste.
Množica zaposlenih v državnih upravi še vedno nima možnosti kolektivnega pokojninskega zavarovanja. Tisti, ki pa so že zavarovani in bodo v teh dneh dobili prvi ali že drugi letni izpisek stanja, z doseženimi donosi ne morejo biti pretirano zadovoljni. Razen redkih izjem, so bili rezultati na vplačana sredstva doslej, po upoštevanju vseh stroškov, ki si jih obračuna ponudnik zavarovanja, relativno nezanimivi. Primerljivi so z bančno vezavo ali celo nižji, če sploh ne poskusimo primerjati donosov z delniškimi portfelji ali vzajemnimi skladi, ki so v lanskem »eksplozivnem« letu dosegli fantastične višine. Vse to postavlja pod velik vprašaj dodano vrednost mnogih ponudnikov PDPZ.
Razlike med Slovenija in ZDA
Za zgoraj naštete težave obstaja kopica razlogov. V nadaljevanju si bomo ogledali enega od njih in primerjali »pokojninsko zavarovanje«1 v ZDA z našim. Ena od poglavitnih pomanjkljivosti slovenske ureditve je izjemno omejujoča regulativa glede možne naložbene strukture zbranih sredstev: delež delnic npr. lahko znaša največ 30 odstotkov. S temi rigidnimi predpisi je zakonodajalec, ki je imel pred očmi predvsem varnost vloženih sredstev, varčevalcem naredil medvedjo uslugo. Kakršnokoli profiliranje med pokojninskimi skladi in družbami je bolj ali manj onemogočeno. Tisti potencialni zavarovanci, ki imajo še dolgo do upokojitve in bi si lahko privoščili bolj tvegan portfelj, pa tega ne morejo dobiti.
Ločeno premoženje z ugodnostmi
Kako pa je s tem v ZDA? Pokojninski računi z davčnimi olajšavami2 se popularno imenujejo »401(k)« po alineji iz davčnega zakona, ki ta način omogoča. V bistvu gre za poseben račun izdvojenih sredstev, kamor v okviru pokojninskega načrta podjetja zaposleni mesečno nakazujejo del sredstev iz bruto plače (pred obdavčitvijo), delodajalec pa delavčev del dopolni še s svojim prispevkom. S sredstvi upravljajo zunanje fiinančne inštitucije, delavec pa lahko s temi sredstvi, razen v izjemnih primerih, prosto razpolaga šele, ko dopolni 59 let in pol in šele takrat so privarčevana sredstva tudi obdavčena.
Kmalu po uveljavitvi leta 1982 je pokojninsko varčevanje 401(k) postalo zelo razširjeno. V letu 2001 je imelo 42 milijonov Američanov na teh računih 1,8 bilijona dolarjev. Kar 97 odstotkov delodajalcev dodaja del sredstev k delavčevemu prispevku, ponekod v odvisnosti od višine delavčevega zneska, drugod glede na poslovni izid podjetja.
Svoboda pri izbiranju naložb
Glavna odlika računov »401(k)« je svoboda izbire upravljalca in naložbene strukture. Pokojninski načrti namreč vsebujejo množico različnih naložb (ki jih upravljajo različni upravljalci):
Varčevalec lahko med možnostmi prosto izbira in kasneje sredstva prenaša med raznimi naložbenimi variantami znotraj pokojninskega načrta. Ravno tako lahko svojo izbiro skozi varčevalno dobo večkrat spreminja pač primerno svoji starosti, odnosu do tveganja in položaju na trgu.
Povprečno vplačilo na račun 401(k) znaša 8,6% bruto plače, zgornja omejitev za neobdavčeno vplačilo pa znaša 11.000 USD letno. Najvišji znesek se bo do leta 2006 povečal na 15.000 USD, skladno s spremenjeno davčno zakonodajo iz leta 2001, ravno tako pa je omogočeno delavcem, starim vsaj 50 let, da »nadoknadijo zamujeno« in vplačujejo višje zneske.
V času varčevanja si je mogoče sredstva z računa 401(k) izposoditi v obliki predujma, podobno kot je to možno pri življenjskih zavarovanjih pri nas. Seveda pa je izposojeno treba vrniti in to z relativno visokimi obrestmi, zato se tovrstno kreditiranje ponavadi ne izplača.
Skratka, pokojninsko varčevanje na računih 401(k) je zelo prilagodljivo, kar pa je mogoče le zaradi tega, ker v nasprotju z našim ameriško pokojninsko varčevanje ne vsebuje zajamčenega donosa. Vrednost sredstev na računu lahko seveda zelo zaniha navzgor ali navzdol, pač odvisno od gibanja tečajev vrednostnih papirjev. Agregatno gledano se je to tudi dejansko zgodilo: v letu 2000 je povprečna vrednost računa znašala 48.988 USD, kar je bilo 12% manj kot leto poprej.
Zajamčena donosnost še manjka
Odsotnost zajamčenega donosa je za marsikoga pomembna pomanjkljivost. Predvsem veliki ameriški sindikati si v zadnjem času prizadevajo za neke vrste minimalno zagotovljeni donos, kar pa bi zahtevalo velike sistemske spremembe. Ena od pobud za prenovo načrtov 401(k) vključuje tudi omejitev upravljalske provizije na 0,75% ter zajamčeni povprečni letni donos v višini 7% nominalno za tiste varčevalce, ki v načrtu ostanejo vsaj 20 let, pri čemer bi se zajamčeni donos računal za nazaj (za celotno 20-letno obdobje), ne pa sproti, kot to velja pri nas.
Zelo verjetno se bo tudi slovenska ureditev na področju prostovoljnega pokojninskega zavarovanja še spreminjala, saj bo napake, ki jih je razgalila praksa in se jih zaveda tudi Agencija za zavarovalni nadzor, potrebno popraviti. V interesu tako sedanjih zavarovancev kot tudi potencialnih novih zavarovancev je, da se to zgodi čim prej.
Preberite tudi: