Pokojninski računi 401(k)

Dolgo pri­pra­vljana pokoj­nin­ska reforma v Sloveniiji doslej, po dveh letih od spre­jema nove zako­no­daje, še ni dala pri­ča­ko­va­nih rezul­ta­tov. Pojavilo se je sicer kar nekaj ponu­dni­kov pro­sto­volj­nega doda­tnega pokoj­nin­skega zava­ro­va­nja (PDPZ), ven­dar pa bodo neka­te­rih od njih oči­tno dokaj krat­kega veka. En vza­je­mni pokoj­nin­ski sklad bo pre­ne­hal poslo­vati, dve pokoj­nin­ski družbi se pri­pa­jata k dru­gima dvema, šte­vilo pokoj­nin­skih zava­ro­van­cev pri neka­te­rih zava­ro­val­ni­cah, pa bi, če malo kari­ki­ramo, lahko pre­šteli na prste.

Objavljeno v Vestniku, 20. febru­arja 2003

Množica zapo­sle­nih v držav­nih upravi še vedno nima možno­sti kolek­tiv­nega pokoj­nin­skega zava­ro­va­nja. Tisti, ki pa so že zava­ro­vani in bodo v teh dneh dobili prvi ali že drugi letni izpi­sek sta­nja, z dose­že­nimi donosi ne morejo biti pre­ti­rano zado­voljni. Razen red­kih izjem, so bili rezul­tati na vpla­čana sred­stva doslej, po upo­šte­va­nju vseh stro­škov, ki si jih obra­čuna ponu­dnik zava­ro­va­nja, rela­tivno neza­ni­mivi. Primerljivi so z ban­čno vezavo ali celo nižji, če sploh ne posku­simo pri­mer­jati dono­sov z del­ni­škimi por­t­fe­lji ali vza­je­mnimi skladi, ki so v lan­skem »eksplo­ziv­nem« letu dose­gli fan­ta­stične višine. Vse to posta­vlja pod velik vpra­šaj dodano vre­dnost mno­gih ponu­dni­kov PDPZ.

Razlike med Slovenija in ZDA

Za zgo­raj naštete težave obstaja kopica razlo­gov. V nada­lje­va­nju si bomo ogle­dali enega od njih in pri­mer­jali »pokoj­nin­sko zava­ro­va­nje«1 v ZDA z našim. Ena od pogla­vi­tnih pomanj­klji­vo­sti slo­ven­ske ure­di­tve je izje­mno ome­ju­joča regu­la­tiva glede možne nalož­bene struk­ture zbra­nih sred­stev: delež del­nic npr. lahko znaša naj­več 30 odstot­kov. S temi rigi­dnimi pred­pisi je zako­no­da­ja­lec, ki je imel pred očmi pred­vsem var­nost vlo­že­nih sred­stev, var­če­val­cem nare­dil med­vedjo uslugo. Kakršnokoli pro­fi­li­ra­nje med pokoj­nin­skimi skladi in druž­bami je bolj ali manj one­mo­go­čeno. Tisti poten­ci­alni zava­ro­vanci, ki imajo še dolgo do upo­ko­ji­tve in bi si lahko pri­vo­ščili bolj tve­gan por­t­felj, pa tega ne morejo dobiti.

Ločeno pre­mo­že­nje z ugodnostmi

Kako pa je s tem v ZDA? Pokojninski računi z davč­nimi olaj­ša­vami2 se popu­larno ime­nu­jejo »401(k)« po ali­neji iz davč­nega zakona, ki ta način omo­goča. V bistvu gre za pose­ben račun izdvo­je­nih sred­stev, kamor v okviru pokoj­nin­skega načrta pod­je­tja zapo­sleni mesečno naka­zu­jejo del sred­stev iz bruto plače (pred obdav­či­tvijo), delo­da­ja­lec pa delav­čev del dopolni še s svo­jim pri­spev­kom. S sred­stvi upra­vljajo zuna­nje fiin­ančne inšti­tu­cije, dela­vec pa lahko s temi sred­stvi, razen v izje­mnih pri­me­rih, pro­sto raz­po­laga šele, ko dopolni 59 let in pol in šele takrat so pri­var­če­vana sred­stva tudi obdavčena.

Kmalu po uve­lja­vi­tvi leta 1982 je pokoj­nin­sko var­če­va­nje  401(k) postalo zelo raz­šir­jeno. V letu 2001 je imelo 42 mili­jo­nov Američanov na teh raču­nih 1,8 bili­jona dolar­jev. Kar 97 odstot­kov delo­da­jal­cev dodaja del sred­stev k delav­če­vemu pri­spevku, pone­kod v odvi­sno­sti od višine delav­če­vega zne­ska, dru­god glede na poslovni izid podjetja.

Svoboda pri izbi­ra­nju naložb

Glavna odlika raču­nov »401(k)« je svo­boda izbire upra­vljalca in nalož­bene struk­ture. Pokojninski načrti namreč vse­bu­jejo mno­žico raz­lič­nih naložb (ki jih upra­vljajo raz­lični upravljalci):

  • od var­nega denar­nega (money-market) sklada,
  • preko obve­zni­ških, urav­no­te­že­nih in del­ni­ških vza­je­mnih skladov,
  • pa vse do samo­stoj­nega računa pri bor­zni hiši (self-directed bro­ke­rage acco­unt), kjer zapo­sleni prak­tično sam usmerja nakupe vre­dno­stnih papirjev.

Varčevalec lahko med možnostmi pro­sto izbira in kasneje sred­stva pre­naša med raznimi nalož­be­nimi vari­an­tami zno­traj pokoj­nin­skega načrta. Ravno tako lahko svojo izbiro skozi var­če­valno dobo več­krat spre­mi­nja pač pri­merno svoji sta­ro­sti, odnosu do tve­ga­nja in polo­žaju na trgu.

Povprečno vpla­čilo na račun 401(k) znaša 8,6% bruto plače, zgor­nja ome­ji­tev za neob­dav­čeno vpla­čilo pa znaša 11.000 USD letno. Najvišji zne­sek se bo do leta 2006 pove­čal na 15.000 USD,  skla­dno s spre­me­njeno davčno zako­no­dajo iz leta 2001, ravno tako pa je omo­go­čeno delav­cem, sta­rim vsaj 50 let, da »nado­kna­dijo zamu­jeno« in vpla­ču­jejo višje zneske.

V času var­če­va­nja si je mogoče sred­stva z računa 401(k) izpo­so­diti v obliki pre­dujma, podobno kot je to možno pri življenj­skih zava­ro­va­njih pri nas. Seveda pa je izpo­so­jeno treba vrniti in to z rela­tivno viso­kimi obrestmi, zato se tovr­stno kre­di­ti­ra­nje pona­vadi ne izplača.

Skratka, pokoj­nin­sko var­če­va­nje na raču­nih 401(k) je zelo pri­la­go­dljivo, kar pa je mogoče le zaradi tega, ker v naspro­tju z našim ame­ri­ško pokoj­nin­sko var­če­va­nje ne vse­buje zajam­če­nega donosa. Vrednost sred­stev na računu lahko seveda zelo zaniha nav­zgor ali nav­zdol, pač odvi­sno od giba­nja teča­jev vre­dno­stnih papir­jev. Agregatno gle­dano se je to tudi dejan­sko zgo­dilo: v letu 2000 je pov­prečna vre­dnost računa zna­šala 48.988 USD, kar je bilo 12% manj kot leto poprej.

Zajamčena dono­snost še manjka

Odsotnost zajam­če­nega donosa je za mar­si­koga pomembna pomanj­klji­vost. Predvsem veliki ame­ri­ški sin­di­kati si v zadnjem času pri­za­de­vajo za neke vrste mini­malno zago­to­vljeni donos, kar pa bi zah­te­valo velike sis­tem­ske spre­membe. Ena od pobud za pre­novo načr­tov 401(k) vklju­čuje tudi ome­ji­tev upra­vljal­ske pro­vi­zije na 0,75% ter zajam­čeni pov­prečni letni donos v višini 7% nomi­nalno za tiste var­če­valce, ki v načrtu osta­nejo vsaj 20 let, pri čemer bi se zajam­čeni donos raču­nal za nazaj (za celo­tno 20-letno obdo­bje), ne pa sproti, kot to velja pri nas.

Zelo ver­je­tno se bo tudi slo­ven­ska ure­di­tev na podro­čju pro­sto­volj­nega pokoj­nin­skega zava­ro­va­nja še spre­mi­njala, saj bo napake, ki jih je raz­ga­lila pra­ksa in se jih zaveda tudi Agencija za zava­ro­valni nad­zor, potrebno popra­viti. V inte­resu tako seda­njih zava­ro­van­cev kot tudi poten­ci­al­nih novih zava­ro­van­cev je, da se to zgodi čim prej.

  1. Termin “pokoj­nin­sko zava­ro­va­nje”, ki ga je uve­lja­vil slo­ven­ski zako­no­da­ja­lec, seveda zavaja: ta reč niti pri nas niti v svetu nima v obdo­bju vla­ga­nja sred­stev nobe­nega zava­ro­val­nega kri­tja, zava­ro­val­nine, ali zava­ro­valne vsote. Vsebinsko gre zgolj za sis­te­ma­tično in redno dol­go­ročno var­če­va­nje.
  2. Kot pri nas, gre tudi v ZDA za t.i. »defi­ned con­tri­bu­tion« način, torej višina pri­ho­dnje pokoj­nine pri 401(k) ni vna­prej dolo­čljiva, kot to velja t.i. »defi­ned bene­fit« pokoj­nine.
Ta članek je bil objavljen v kategoriji pokojnina z značko , .

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x