Glavna dogodka meseca marca, dvojni referendum o vstopu v Evropsko unijo in Nato ter vojna v Iraku sta do neke mere vznemirila tudi slovenske vlagatelje v vrednostne papirje. Za ta trg je nedvomno pomemben bližajoči se vstop v gospodarsko območje Evropske unije, vsekakor pa je tudi potrditev sprejema vabila v Severnoatlantsko zavezništvo prispevala k dvigu rejtinga Slovenije pri ocenjevalni agenciji Standard and Poor’s.
Objavljeno v reviji Kapital, 7. aprila 2003
V ZDA je Komisija za vrednostne papirje (SEC) uveljavila pomembno novost pri obveznosti poročanja upravljalcev vzajemnih skladov svojim vlagateljem. Gre za izvrševanje glasovalnih pravic sklada na skupščinah delničarjev podjetij, v katerih ima sklad lastniški delež. Odslej bodo morali upravljalci javno objaviti, kako so pri posamezni točki glasovali. Logika je jasna: vlagatelji imajo pravico vedeti, kako se z “njihovim denarjem” glasuje. Razlogi za uveljavitev te obveze v post-enronovskem obdobju so bili očitni indici, da je ponekod prihajalo do kupčevanja z glasovi in do primerov vezane trgovine, ko so se z glasovi delnic v lasti sklada kupovale usluge ali pa dodaten posel finančne skupine, ki sklad upravlja. Po mnenju mnogih gre pri tej obveznosti poročanja za pomemben prispevek k transparentnosti na kapitalskem trgu, saj so vzajemni skladi v ZDA, agregatno gledano, velik delničar v podjetjih na borzi.
Zanimivo je, da so tej obveznosti upravljalci skladov močno nasprotovali in na vse načine lobirali, da do njene uveljavitve ne bi prišlo. V piarovski akciji sta se družno pojavljala celo “večna tekmeca”, velikana med upravljalci, Fidelity in Vanguard. Njihovi protiargumenti so segali vse od tega, da bo objavljanje predrago, do tega, da zaradi posameznih ekscesov ni treba kreirati novih pravil, pa vse do napovedi, da bi zaradi javnosti podatkov upravljalci lahko postali žrtev neformalnih pritiskov raznih političnih in sindikalnih skupin.
Kako se bo novost obnesla, bodo verjetno z zanimanjem spremljali tudi v Evropski uniji, ki na področju varovanja pravic malih delničarjev zaostaja za Američani. Premika pa se tudi v Evropi, saj je bila nedavno sprejeta nova direktiva EU o zlorabi notranjih informacij in tržnih manipulacijah.
Ali je vredno toliko kot nekoč?: Institucionalni lastniki premoženja so se včasih prisiljeni soočiti z ugotovitvijo, da je neka naložba vredna manj kot prej, in znižati vrednost tudi ...
Niste vi za te stvari: Krekovcem finance nikakor ne gredo od rok. Že pred skoraj 10 leti so najprej izgubili Krekovo banko (ki zdaj uspešno deluje v skupini Raiffeisen), pot...
Izrečenih kazni ne morejo skrivati: Eden od neobičajnih zakonskih predpisov je tisti, ki slovenskim družbam za upravljanje zapoveduje, da same na svojih spletnih straneh objavijo, kadar ...
RSS prispevki
Mobilno
Družabno
V ZDA strah pred novostmi
Glavna dogodka meseca marca, dvojni referendum o vstopu v Evropsko unijo in Nato ter vojna v Iraku sta do neke mere vznemirila tudi slovenske vlagatelje v vrednostne papirje. Za ta trg je nedvomno pomemben bližajoči se vstop v gospodarsko območje Evropske unije, vsekakor pa je tudi potrditev sprejema vabila v Severnoatlantsko zavezništvo prispevala k dvigu rejtinga Slovenije pri ocenjevalni agenciji Standard and Poor’s.
V ZDA je Komisija za vrednostne papirje (SEC) uveljavila pomembno novost pri obveznosti poročanja upravljalcev vzajemnih skladov svojim vlagateljem. Gre za izvrševanje glasovalnih pravic sklada na skupščinah delničarjev podjetij, v katerih ima sklad lastniški delež. Odslej bodo morali upravljalci javno objaviti, kako so pri posamezni točki glasovali. Logika je jasna: vlagatelji imajo pravico vedeti, kako se z “njihovim denarjem” glasuje. Razlogi za uveljavitev te obveze v post-enronovskem obdobju so bili očitni indici, da je ponekod prihajalo do kupčevanja z glasovi in do primerov vezane trgovine, ko so se z glasovi delnic v lasti sklada kupovale usluge ali pa dodaten posel finančne skupine, ki sklad upravlja. Po mnenju mnogih gre pri tej obveznosti poročanja za pomemben prispevek k transparentnosti na kapitalskem trgu, saj so vzajemni skladi v ZDA, agregatno gledano, velik delničar v podjetjih na borzi.
Zanimivo je, da so tej obveznosti upravljalci skladov močno nasprotovali in na vse načine lobirali, da do njene uveljavitve ne bi prišlo. V piarovski akciji sta se družno pojavljala celo “večna tekmeca”, velikana med upravljalci, Fidelity in Vanguard. Njihovi protiargumenti so segali vse od tega, da bo objavljanje predrago, do tega, da zaradi posameznih ekscesov ni treba kreirati novih pravil, pa vse do napovedi, da bi zaradi javnosti podatkov upravljalci lahko postali žrtev neformalnih pritiskov raznih političnih in sindikalnih skupin.
Kako se bo novost obnesla, bodo verjetno z zanimanjem spremljali tudi v Evropski uniji, ki na področju varovanja pravic malih delničarjev zaostaja za Američani. Premika pa se tudi v Evropi, saj je bila nedavno sprejeta nova direktiva EU o zlorabi notranjih informacij in tržnih manipulacijah.
Preberite tudi: