Pravica do informacij in logika birokratov

Pred krat­kim je bil končno tudi v Sloveniji spre­jet Zakon o dostopu do infor­ma­cij jav­nega zna­čaja (ZDIJZ). Njegov namen je zago­to­viti obve­šče­nost jav­no­sti o zade­vah jav­nega zna­čaja in pre­pre­če­vati samo­vo­ljo ura­dni­kov pri odlo­ča­nju o tem, katere infor­ma­cije iz svo­jega delo­kroga bodo posre­do­vali v jav­nost in kate­rih ne. Zakon je začel veljati 22.3. 2003 in kaj lahko bo ta datum bo v pri­ho­dnje postal pomem­ben mejnik.

Objavljeno v Financah, 26. maja 2003

Po začetku veljav­no­sti ZDIJZ sem s pisno vlogo zapro­sil Agencijo za trg vre­dno­stnih papir­jev (ATVP) za dostop do zapi­sni­kov nje­nega stro­kov­nega sveta iz let 1995 do 2002, razen tistih podat­kov, ki pome­nijo eno od izjem, našte­tih v 6. členu Zakona.

Nedvomno je ATVP inšti­tu­cija, katere prak­tično edini namen je izvr­še­va­nje jav­nega inte­resa v obliki zago­ta­vlja­nja možno­sti za »učin­ko­vito delo­va­nje trgov vre­dno­stnih papir­jev in zau­pa­nje vla­ga­te­ljev vanje«, kot pra­vijo na svo­jih sple­tnih stra­neh. Strokovni svet je njen naj­višji organ in od njega je v mar­si­čem odvi­sno tako delo­va­nje trgov kot tudi zau­pa­nje vla­ga­te­ljev. Ogromna večina vsega nje­go­vega dela je pomembna za jav­nost, in večina rezul­ta­tov tega dela so infor­ma­cije jav­nega zna­čaja. Vendar pa stro­kovni svet o svo­jem delu jav­no­sti prak­tično ne obve­šča – ne ve se, kdaj in o čem so skle­pali in kaj so sklenili.

O moji pro­šnji za dostop do podat­kov je Agencija odlo­čala v senatu pod vod­stvom pred­se­dnika stro­kov­nega sveta in — zani­mivo — brez sode­lo­va­nja direk­torja ATVP. Vlogo so zavr­nili,  ker »so zapi­sniki sej nastali v času pred uve­lja­vi­tvijo zakona« in dodali poja­snilo, da Ustava RS določa, da zakoni ne morejo imeti učinka za nazaj, razen če to zah­teva javna korist in če se s tem ne posega v pri­do­bljene pra­vice ter da ZDIJZ nima nika­kr­šnih določb, ki bi dolo­čale uči­nek za nazaj. Senat torej trdi nasle­dnje: ker zakon ne ome­nja časovne kom­po­nente v defi­ni­ciji infor­ma­cije jav­nega zna­čaja v 4. členu, velja, da ima neki doku­ment naravo »infor­ma­cije jav­nega zna­čaja«, ki so jo dol­žni posre­do­vati pro­silcu, le pod pogo­jem, da je nastal po 22.3. 2003.

Nenavadno logiko ome­nje­nega sena­to­vega skle­pa­nja ilu­stri­rajmo z nasle­dnjim ana­lo­gnim pri­me­rom. Zamislimo si hipo­te­tično situ­a­cijo, v kateri drža­vljani, recimo, dolga leta ne bi smeli imeti ban­čnih raču­nov v tujini. Potem pa pride zakon in to pre­po­ved odpravi, ven­dar zako­no­da­ja­lec vanj ne zapiše eks­pli­ci­tno, da so dobili ome­njeno pra­vico tudi drža­vljani, rojeni pred spre­je­mom zakona.  Po zgor­nji logiki senata ATVP bi bili torej nove pra­vice dele­žni le novo­ro­jenčki, rojeni po uve­lja­vi­tvi zakona.

Ne glede na pravni-formalni vidik pa je zani­miv tudi vse­bin­ski vidik zavr­ni­tve vloge. Zakaj so sklepi iz zapi­sni­kov sej stro­kov­nega sveta v Sloveniji takšna skriv­nost, po dru­gih drža­vah pa regu­la­torji trga dajo prak­tično vse bistvene podatke kar na inter­net? Saj ven­dar v stro­kov­nem svetu že ves čas nje­go­vega obstoja v delu­jejo vrhun­ski stro­kov­njaki za vre­dno­stne papirje, ki gotovo po svo­jih naj­bolj­ših močeh neu­tru­dno delajo za javno korist?

Privoščimo si nekaj špe­ku­la­cij. Gre mar za dolgo roko nek­da­njih čla­nov sveta, ki ne želijo raz­kri­va­nja dogod­kov v času afere Dadas, v luči nedavno obja­vlje­nega, za Agencijo neu­go­dnega poro­čila Državnega sveta RS? Ali za obi­čajni biro­krat­ski refleks: it’s none of your busi­ness… Omejevanje infor­ma­cij na mini­mum pa bi lahko bila tudi ena od metod za zane­sljivo ustra­ho­va­nje akter­jev na trgu vre­dno­stnih papir­jev.  Kredibilnost nad­zor­nih inšti­tu­cij je odvi­sna tudi od tran­spa­ren­tno­sti nji­ho­vega delo­va­nja. Strokovni svet ATVP ima tu, diplo­mat­sko rečeno, veliko pro­stora za izboljšave.

Pritožbena inštanca za zavr­njene vloge bo »Pooblaščenec za dostop do infor­ma­cij  jav­nega zna­čaja«.  Očitno bo za pri­ho­dnje izva­ja­nje Zakona izje­mno pomembno, kdo bo ime­no­van na to mesto, in kate­rim vre­dno­tam bo ta oseba sle­dila. Če pa bo v pri­tož­be­nem postopku dejan­sko obve­ljalo načelo nastanka doku­menta po 22.3. 2003, si bo mar­si­ka­teri biro­krat v državni upravi lahko oddah­nil: jasno bo, da je mogoče mimo v zakonu našte­tih izjem impli­ci­tno vri­niti še doda­tne in si s podob­nimi ovi­rami zago­ta­vljati mir pred nadle­žnimi davkoplačevalci.

Ta članek je bil objavljen v kategoriji nadzorniki z značko , , .

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x