V Sloveniji je konec leta 2003 spet aktualna ‘davčna reforma’: prerazporejanje davčnega bremena s ciljem pobrati več davka. V reformi tudi nastopa dohodnina in znotraj nje tudi davek na kapitalski dobiček.
Objavljeno v reviji Kapital, 3. novembra 2003
Ta je bil doslej za fizične osebe po treh letih neobdavčen, pred potekom treh let pa obdavčen precej visoko, saj je lahko za posameznika v najvišjem dohodninskem razredu obdavčitev znašala enormnih 50%, medtem ko
bančne obresti doslej sploh niso bile obdavčene. Kljub temu, da je bilo ob prilagajanju evropskim razmeram pričakovati skrajšanje triletnega roka, se to zdaj ne zdi več verjetno. Kaj se bo na koncu izcimilo iz novih predlogov, je še preuranjeno napovedovati, saj spremembe še niso usklajene niti na vladi.
Podobna reforma je potekala letos v Nemčiji. Ko je finančni minister Eichel napovedal uvedbo 15% pavšalnega davka na kapitalski dobiček, so se temu odločno uprla stanovska združenja upravljavcev premoženja in interesna združenja malih delničarjev. Nemška vladajoča koalicija se je ustrašila jeze volivcev – milijonov delničarjev, ki bi jih tak ukrep prizadel — in do uvedbe na koncu ni prišlo.
Pri nas je vpliv potrošnikov – delničarjev zaenkrat še bistveno manjši in kakih množičnih protestov ni pričakovati. Pač pa je moč predvideti, da lahko pride do drugačne reakcije na privijanje davčnega primeža – po tradicionalni metodi Martina Krpana. Tudi Nemci so v preteklosti znosili nezanemarljivo količino prihrankov v Luksemburg in Švico, na varno pred grabežljivimi dacarji. Oblast sedaj poskuša ta denar s takoimenovano davčno amnestijo privabiti nazaj v domovino. Do nečesa podobnega, seveda v manjšem obsegu, utegne priti tudi pri nas.
Skratka, v primeru zaostrovanja obdavčitve kapitalskih dobičkov je povsem možno, da bo, kljub višanju davčne stopnje ali širjenju množice davčnih zavezancev, pobranega davka še manj kot doslej. In že doslej je bil znesek skromen. V vseh letih od uvedbe davka na kapitalski dobiček v Sloveniji se ni skupno nabralo dovolj niti za nakup enega samega vladnega falcona.
RSS prispevki
Mobilno
Družabno
Spet davčna reforma
V Sloveniji je konec leta 2003 spet aktualna ‘davčna reforma’: prerazporejanje davčnega bremena s ciljem pobrati več davka. V reformi tudi nastopa dohodnina in znotraj nje tudi davek na kapitalski dobiček.
Podobna reforma je potekala letos v Nemčiji. Ko je finančni minister Eichel napovedal uvedbo 15% pavšalnega davka na kapitalski dobiček, so se temu odločno uprla stanovska združenja upravljavcev premoženja in interesna združenja malih delničarjev. Nemška vladajoča koalicija se je ustrašila jeze volivcev – milijonov delničarjev, ki bi jih tak ukrep prizadel — in do uvedbe na koncu ni prišlo.
Pri nas je vpliv potrošnikov – delničarjev zaenkrat še bistveno manjši in kakih množičnih protestov ni pričakovati. Pač pa je moč predvideti, da lahko pride do drugačne reakcije na privijanje davčnega primeža – po tradicionalni metodi Martina Krpana. Tudi Nemci so v preteklosti znosili nezanemarljivo količino prihrankov v Luksemburg in Švico, na varno pred grabežljivimi dacarji. Oblast sedaj poskuša ta denar s takoimenovano davčno amnestijo privabiti nazaj v domovino. Do nečesa podobnega, seveda v manjšem obsegu, utegne priti tudi pri nas.
Skratka, v primeru zaostrovanja obdavčitve kapitalskih dobičkov je povsem možno, da bo, kljub višanju davčne stopnje ali širjenju množice davčnih zavezancev, pobranega davka še manj kot doslej. In že doslej je bil znesek skromen. V vseh letih od uvedbe davka na kapitalski dobiček v Sloveniji se ni skupno nabralo dovolj niti za nakup enega samega vladnega falcona.
Preberite tudi: