Kljub vsesplošnemu optimističnimu pričakovanju v letu 2003 ni prišlo do pomembnih premikov na trgu vzajemnih skladov v Sloveniji. Še najbolj so k temu prispevali novi predpisi, ki so spremenili pogoje poslovanja in obremenili družbe za upravljanje z množico nujnih sprememb in prilagoditev njihovega dela v kratkem času.
Objavljeno v Dnevniku, priloga Tolar na tolar, 23. decembra 2003
Edini novinec, ki je v zadnjem hipu ujel vlak in še pred uveljavitvijo podzakonskih aktov k Zakonu o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-1) pridobil dovoljenja za začetek poslovanja, je bila družba Medvešek Pušnik DZU. Ta je začela dokaj uspešno in si je s svojima skladoma doslej izborila približno dvoodstotni tržni delež.
Vendar pa se v naslednjih mesecih vseeno obeta poživitev, saj bo sočasno nastopilo kar nekaj dejavnikov, ki bodo spodbudili vstopanje novih igralcev na trg. Seveda, če le ne bo nadzorna inšitucija, Agencija za trg vrednostnih papirjev, z dolgotrajnimi postopki pri izdaji dovoljenj premaknila vsega skupaj v prihodnost.
Obrestne mere bančnih depozitov so na rekordno nizkih ravneh, in so marsikje celo realno negativne. Mnogi varčevalci, ki so doslej po inerciji podaljševali vezave na banki, sedaj iščejo boljše možnosti. Vstop v Evropsko unijo bo odpravil nekaj administrativnih ovir, kar bo olajšalo nastop ponudnikov tujih vzajemnih skladov. Avstrijska bančna skupina Raiffeisen tako že dalj časa pripravlja vstop na slovenski trg vzajemnih skladov in ima pri tem ambiciozne cilje.
Pri tem ji bosta za pozornost konkurirala dolgo napovedovana nova sklada Probanke DZU in KBM Infonda ter novinca družb, ki sta letos opazno povečali svoj tržni delež, Vizije in Ilirike DZU. Predvsem v borznih krogih bodo z zanimanjem spremljali, kaj se bo dogodilo s prvim preoblikovanim bivšim pidom, Pomursko investicijsko družbo, ki bo postala vzajemni sklad Primus. Ali bodo sledili množični izstopi imetnikov, ki bodo želeli unovčiti lepe dobičke, ali pa bo tudi zanimanje za nova vplačila v sklad? Od tega bo odvisno tudi obnašanje ostalih bivših pidov, kandidatov za preoblikovanje v vzajemce.
Ni nemogoče, da bi vse naštete utegnila zasenčiti hčerinska družba Nove ljubljanske banke, družba za upravljanje NLB Skladi, ki bo z delovanjem pričela po novem letu. Ob štartu ima tako ugodno izhodišče kot malokatera druga novinka, če bo le uspela prekiniti s prevladujočo prakso. Doslej so imele namreč družbe za upravljanje, prevsem pa njihovi vzajemni skladi, v okviru bančnih skupin vlogo nepomembne uboge pastorke. V glavnem so bile deležne malo pozornosti matične banke in še manj podpore. Prav podcenjevanje tega segmenta s strani največjih bank in zavarovalnic je pripeljalo do nenavadne situacije na trgu, ki ji ni para v vzhodni Evropi: KD Investments, družba v domači zasebni lasti, zadnja leta dokaj suvereno brani svoj preko 50-odstotni delež, ki je glede na število investitorjev še večji kot glede na količino sredstev v upravljanju.
Uspešnost nastopa družbe NLB Skladi bo v marsičem odvisna prav od tega, ali ji bo mati nudila še kaj več kot samo ime. Največ neizkoriščenega prostora je ravno v povezavi z bančnimi storitvami. Doslej se je sodelovanje ustavilo že pri najbolj osnovni storitvi: avtomatskem trajniku za redno nakazovanje mesečnih obrokov v »lastne« sklade.
Možnosti za kombinirane storitve so raznolike. Na Hrvaškem, na primer, že ponujajo stanovanjska posojila, kjer posojilojemalec nakazuje obroke v investicijski sklad in s tem prevzema naložbeno tveganje. Naslednja varianta so posojila z zastavo točk vzajemnih skladov, pa denarni skladi kot dopolnilo bančnemu računu in podobno. Bolj kot število bančnih okenc, na katerih bodo ponujali sklade, bodo pomembne dodatne ugodnosti, ki jih bodo investitorji v sklade deležni.
Zaključimo lahko z ugotovitvijo, da je slovensko tržišče še vedno relativno slabo razvito in da lahko na njem v prihodnje pride do večjih sprememb. Razvoj pa bo v vsakem primeru prinesel pozitivne posledice za obstoječe in za nove vlagatelje, tako v obliki širše palete investicijskih možnosti kot v obliki novih storitev.
Ali je vredno toliko kot nekoč?: Institucionalni lastniki premoženja so se včasih prisiljeni soočiti z ugotovitvijo, da je neka naložba vredna manj kot prej, in znižati vrednost tudi ...
Niste vi za te stvari: Krekovcem finance nikakor ne gredo od rok. Že pred skoraj 10 leti so najprej izgubili Krekovo banko (ki zdaj uspešno deluje v skupini Raiffeisen), pot...
Izrečenih kazni ne morejo skrivati: Eden od neobičajnih zakonskih predpisov je tisti, ki slovenskim družbam za upravljanje zapoveduje, da same na svojih spletnih straneh objavijo, kadar ...
Citat dneva
Lots of folks confuse bad management with destiny. -- Kin Hubbard
RSS prispevki
Mobilno
Družabno
Obetajo se živahnejši časi
Kljub vsesplošnemu optimističnimu pričakovanju v letu 2003 ni prišlo do pomembnih premikov na trgu vzajemnih skladov v Sloveniji. Še najbolj so k temu prispevali novi predpisi, ki so spremenili pogoje poslovanja in obremenili družbe za upravljanje z množico nujnih sprememb in prilagoditev njihovega dela v kratkem času.
Vendar pa se v naslednjih mesecih vseeno obeta poživitev, saj bo sočasno nastopilo kar nekaj dejavnikov, ki bodo spodbudili vstopanje novih igralcev na trg. Seveda, če le ne bo nadzorna inšitucija, Agencija za trg vrednostnih papirjev, z dolgotrajnimi postopki pri izdaji dovoljenj premaknila vsega skupaj v prihodnost.
Obrestne mere bančnih depozitov so na rekordno nizkih ravneh, in so marsikje celo realno negativne. Mnogi varčevalci, ki so doslej po inerciji podaljševali vezave na banki, sedaj iščejo boljše možnosti. Vstop v Evropsko unijo bo odpravil nekaj administrativnih ovir, kar bo olajšalo nastop ponudnikov tujih vzajemnih skladov. Avstrijska bančna skupina Raiffeisen tako že dalj časa pripravlja vstop na slovenski trg vzajemnih skladov in ima pri tem ambiciozne cilje.
Pri tem ji bosta za pozornost konkurirala dolgo napovedovana nova sklada Probanke DZU in KBM Infonda ter novinca družb, ki sta letos opazno povečali svoj tržni delež, Vizije in Ilirike DZU. Predvsem v borznih krogih bodo z zanimanjem spremljali, kaj se bo dogodilo s prvim preoblikovanim bivšim pidom, Pomursko investicijsko družbo, ki bo postala vzajemni sklad Primus. Ali bodo sledili množični izstopi imetnikov, ki bodo želeli unovčiti lepe dobičke, ali pa bo tudi zanimanje za nova vplačila v sklad? Od tega bo odvisno tudi obnašanje ostalih bivših pidov, kandidatov za preoblikovanje v vzajemce.
Ni nemogoče, da bi vse naštete utegnila zasenčiti hčerinska družba Nove ljubljanske banke, družba za upravljanje NLB Skladi, ki bo z delovanjem pričela po novem letu. Ob štartu ima tako ugodno izhodišče kot malokatera druga novinka, če bo le uspela prekiniti s prevladujočo prakso. Doslej so imele namreč družbe za upravljanje, prevsem pa njihovi vzajemni skladi, v okviru bančnih skupin vlogo nepomembne uboge pastorke. V glavnem so bile deležne malo pozornosti matične banke in še manj podpore. Prav podcenjevanje tega segmenta s strani največjih bank in zavarovalnic je pripeljalo do nenavadne situacije na trgu, ki ji ni para v vzhodni Evropi: KD Investments, družba v domači zasebni lasti, zadnja leta dokaj suvereno brani svoj preko 50-odstotni delež, ki je glede na število investitorjev še večji kot glede na količino sredstev v upravljanju.
Uspešnost nastopa družbe NLB Skladi bo v marsičem odvisna prav od tega, ali ji bo mati nudila še kaj več kot samo ime. Največ neizkoriščenega prostora je ravno v povezavi z bančnimi storitvami. Doslej se je sodelovanje ustavilo že pri najbolj osnovni storitvi: avtomatskem trajniku za redno nakazovanje mesečnih obrokov v »lastne« sklade.
Možnosti za kombinirane storitve so raznolike. Na Hrvaškem, na primer, že ponujajo stanovanjska posojila, kjer posojilojemalec nakazuje obroke v investicijski sklad in s tem prevzema naložbeno tveganje. Naslednja varianta so posojila z zastavo točk vzajemnih skladov, pa denarni skladi kot dopolnilo bančnemu računu in podobno. Bolj kot število bančnih okenc, na katerih bodo ponujali sklade, bodo pomembne dodatne ugodnosti, ki jih bodo investitorji v sklade deležni.
Zaključimo lahko z ugotovitvijo, da je slovensko tržišče še vedno relativno slabo razvito in da lahko na njem v prihodnje pride do večjih sprememb. Razvoj pa bo v vsakem primeru prinesel pozitivne posledice za obstoječe in za nove vlagatelje, tako v obliki širše palete investicijskih možnosti kot v obliki novih storitev.