Psiha, obresti in delnice

Kratkoročna ban­čna vezava z več­kra­tnim podalj­ša­njem je bila dolgo časa eden od naj­bolj pri­lju­blje­nih nači­nov var­če­va­nja v Sloveniji. Sodeč po odzi­vih var­če­val­cev  v zadnjem času pa je kore­nito zni­ža­nje obre­stnih mer mar­si­komu dalo misliti. Pripisane obre­sti, ki ne dose­žejo niti učinka infla­cije v obdo­bju, so za neka­tere »poni­žu­joče nizke«. Včasih smo priča celo čustve­nim reak­ci­jam, ko lju­dje iz samega klju­bo­va­nja iščejo druge nalož­bene možnosti.

Da igra psi­ho­lo­ški dejav­nik pomembno vlogo pri var­če­val­nih odlo­či­tvah doma in v svetu, je že dolgo znano. V obdo­bjih inten­zivne rasti del­ni­ških trgov pri­haja tudi do pove­ča­nih pri­li­vov denarja na borzo in v vza­je­mne sklade. Januar 2004 je bil v Sloveniji rekor­den po neto pri­li­vih (raz­lika med vpla­čili in izpla­čili) v slo­ven­ske vza­jemce. Ujela sta se oba ome­njena dejav­nika, zgo­do­vin­sko nizke obre­sti in rekor­dni tečaji na borzi. Pregreto opti­mi­stično ozra­čje oči­tno olajša odlo­či­tev za vstop na trg vre­dno­stnih papirjev.

Ali pa je to pame­tno, je drugo vpra­ša­nje. Če se bo izka­zalo, da je obrat nav­zdol blizu, bo mar­sikdo, vsaj krat­ko­ročno, raz­o­ča­ran, podobno kot tisti, ki so vsto­pali na borzo na vrhuncu Lekove evfo­rije. Vendar pa, če upo­šte­vamo izku­šnje z raz­vi­tej­ših trgov, je tovr­stno obna­ša­nje pač treba vzeti kot dej­stvo. Lahko nanj opo­zo­rimo, kar pa ne pomeni, da bo v pri­ho­dnje kaj drugače.