Davčni moment

Na nedavno obja­vljeni lestvici revije Forbes Global je Slovenija v letu 2004 po sku­pni višini dav­kov zase­dla neslavno 11. mesto in je v sve­tov­nem vrhu po teži davč­nega bre­mena. Za slo­ven­ske var­če­valce v vza­je­mnih skla­dih bo tudi nov doho­dnin­ski zakon po 1.1. 2005 pome­nil spre­membo na slabše. Kako obču­tna bo ta spre­memba, je v tem tre­nutku težko napo­ve­dati, saj so določbe zelo kompleksne.

Pripravljavci zakona niso postre­gli z nobe­nimi tabe­la­rič­nimi pri­mer­ja­vami in celo v stro­kov­nih medi­jih se o tem zaradi slabe razu­mlji­vo­sti ni kaj dosti pisalo. Tudi sedaj, po spre­je­tju, od Ministrstva za finance, ki je določbe pri­pra­vilo, ni bilo moč dobiti raz­lag, saj naj bi bilo več zna­nega šele po spre­je­tju pod­za­kon­skih aktov. Že zdaj pa je moč ugo­to­viti, da danes v zaho­dni Evropi prak­tično ni sis­tema, ki bi obdav­či­tev vza­je­mnih skla­dov ure­jal na bolj zaple­ten način, kot so si to zami­slili pri nas.

Slovenskim druž­bam za upra­vlja­nje bo nalo­ženo doda­tno breme izra­ču­na­va­nja in obja­vlja­nja sesta­vin rasti točk skla­dov (tujim druž­bam slo­ven­ski zako­no­da­ja­lec tega ne more pred­pi­sati). Druga posle­dica za upra­vljavce pa bo ta, da bodo pri obra­ča­nju por­t­fe­ljev morali bolj paziti na davčne posle­dice tran­sak­cij za same vla­ga­te­lje. Marsikje po tujini je obi­čajno, da se skladi zelo raz­li­ku­jejo tudi po davčni učin­ko­vi­to­sti. »Pridelana« davčna obre­me­ni­tev bo torej posre­dni ele­ment stro­škov sklada. V pri­ho­dnje bodo vla­ga­te­lji morali biti pozorni tudi na ta moment.