Samo to, da imamo dober in konkurenčen izdelek, še ni zadosten pogoj za uspeh na trgu. Treba ga je tudi učinkovito prodajati. To velja tudi za finančne produkte, kot so vzajemni skladi, kjer »distribucija« postaja vse pomembnejša.
Objavljeno v Kapitalu, 28. junija 2004
V Sloveniji je največji delež od sedanjih vlagateljev v vzajemce pristopil preko terenskih akviziterjev, pogodbenih sodelavcev družb za upravljanje. Ta način je učinkovit za tiste ljudi, ki cenijo osebni stik s posrednikom. Ima pa pomanjkljivost, da izbira skladov, ki jo tak akviziter ponuja, ponavadi ni prav velika.
Kot drugi način so se uveljavili neodvisni internetni portali s široko ponudbo vzajemcev in nepristranskim svetovanjem. Ta način cenijo varčevalci, ki se radi sami poučijo in se želijo na podlagi dobljenih informacij sami odločiti za naložbo.
Tretji način pa je ponudba skladov v bankah, ki so splošni populaciji najbolj domače finančne inštitucije. Prodaje preko bančnih okenc se je prva resno lotila šele Nova LB, a že dosega spodbudne rezultate. Banke bodo zajele tisti segment ljudi, ki svoji banki zaupa in se ne želi poglabljati v podrobnosti ali iskati najprimernejšega produkta med tistimi, ki so dostopni na trgu.
Tudi slovenski upravljavci skladov bodo v prihodnje uporabljali več distribucijskih kanalov. Zanimivo je, da v svetu ni prevladujočega modela o moči posameznega prodajnega kanala. Situacija se od države do države razlikuje in je odvisna od zgodovinskega razvoja, zakonodaje in drugih lokalnih posebnosti.
Znati prodati
Samo to, da imamo dober in konkurenčen izdelek, še ni zadosten pogoj za uspeh na trgu. Treba ga je tudi učinkovito prodajati. To velja tudi za finančne produkte, kot so vzajemni skladi, kjer »distribucija« postaja vse pomembnejša.
V Sloveniji je največji delež od sedanjih vlagateljev v vzajemce pristopil preko terenskih akviziterjev, pogodbenih sodelavcev družb za upravljanje. Ta način je učinkovit za tiste ljudi, ki cenijo osebni stik s posrednikom. Ima pa pomanjkljivost, da izbira skladov, ki jo tak akviziter ponuja, ponavadi ni prav velika.
Kot drugi način so se uveljavili neodvisni internetni portali s široko ponudbo vzajemcev in nepristranskim svetovanjem. Ta način cenijo varčevalci, ki se radi sami poučijo in se želijo na podlagi dobljenih informacij sami odločiti za naložbo.
Tretji način pa je ponudba skladov v bankah, ki so splošni populaciji najbolj domače finančne inštitucije. Prodaje preko bančnih okenc se je prva resno lotila šele Nova LB, a že dosega spodbudne rezultate. Banke bodo zajele tisti segment ljudi, ki svoji banki zaupa in se ne želi poglabljati v podrobnosti ali iskati najprimernejšega produkta med tistimi, ki so dostopni na trgu.
Tudi slovenski upravljavci skladov bodo v prihodnje uporabljali več distribucijskih kanalov. Zanimivo je, da v svetu ni prevladujočega modela o moči posameznega prodajnega kanala. Situacija se od države do države razlikuje in je odvisna od zgodovinskega razvoja, zakonodaje in drugih lokalnih posebnosti.