LJSE, koliko časa še

Ob menjavi vod­stva Ljubljanske borze je spet aktu­alno vpra­ša­nje, kakšna bo borza v pri­ho­dnje in kdo jo bo sploh potre­bo­val. Njena per­spek­tiva namreč ni rožnata. Omejitve, ki so vla­ga­te­lje na silo zadr­že­vale na slo­ven­skem trgu vre­dno­stnih papir­jev, so padle, številko lastni­kov cer­ti­fi­kat­skih del­nic se je je krepko zmanj­šalo, pidi ugašajo.

V letu 2003 je bilo izven borze skle­nje­nih za 403 mlrd SIT poslov, na borzi pa le za 340 mlrd SIT in še od tega več kot polo­vico s sve­žnji (vir: letno poro­čilo Agencije za trg vre­dno­stnih papir­jev za 2003). V rokah pre­bi­val­stva je le 21% celo­tne vre­dno­sti izda­nih del­nic v Klirinško-depotni družbi in le 13% izda­nih obve­znic. Skratka, na trgu daleč pre­vla­du­jejo insti­tu­ci­o­nalni investitorji.

Ti pa bodo lju­bljan­sko borzo vse manj potre­bo­vali. Pričakovati je, da bo v nekaj letih več kot pol naložb slo­ven­skih vza­jem­cev v tujih vre­dno­stnih papir­jih, v tej smeri bodo šle (čeprav poča­sneje) tudi zava­ro­val­nice in pokoj­nin­ske družbe. Institucionalci bodo rabili pred­vsem učin­ko­vito bro­ker­sko hišo; glede na to, da že zdaj večino (slo­ven­skih) poslov skle­nejo mimo borze in s sve­žnji, pa same slo­ven­ske borze niti ne. Prebivalstvo bo, koli­kor bo, var­če­valo v vre­dno­stnih papir­jih veči­noma posre­dno, preko insti­tu­ci­o­nal­cev, v vza­je­mnih skla­dih, nalož­be­nih poli­cah in podobnem.

Zlati časi borze kot ikone slo­ven­skega kapi­ta­lizma so ver­je­tno že mimo, v pri­ho­dnje njeno glavno orodje ne bo trgo­valni sis­tem ampak pro­pa­ganda.