Kdaj je za vlagatelje le preveč

Kot so bili vla­ga­te­lji v sklada družbe Medvešek Pušnik opo­mnjeni v avgu­stu, je pov­sem možno, da ima sklad tudi na letnem nivoju nega­tivni donos. Zanimivo je vpra­ša­nje, koliko časa so ime­tniki točk v splo­šnem pri­pra­vljeni minuse tole­ri­rati in kdaj se odzo­vejo z izsto­pom iz sklada.

V Sloveniji za odgo­vor na to vpra­ša­nje še ni dovolj zgo­do­vin­skih podat­kov. Za pri­kaz lahko upo­ra­bimo raz­mere na raz­vi­tih zaho­dnih del­ni­ških trgih po poku bor­znega balona leta 2001. Ugotovitve tam kažejo, da se pove­če­va­nje odli­vov pogo­sto dogaja v dru­gem zapo­re­dnem letu nega­tiv­nih dono­sov. Prilivi še nekaj časa vztra­jajo, potem pa tudi ti zač­nejo upa­dati. Po tre­tjem zapo­re­dnem nega­tiv­nem letu pa skladi že pri­če­njajo uga­šati. To se dogaja na dva načina: z likvi­da­cijo (raz­pro­dajo pre­mo­že­nja in raz­de­li­tvijo izku­pička vla­ga­te­ljem) ali pa s pri­po­ji­tvijo sklada kakemu dru­gemu, uspe­šnej­šemu iz iste dru­žine. Drugi način je seveda mnogo pogo­stejši, saj so upra­vljavci zain­te­re­si­rani, da še naprej zara­ču­na­vajo upra­vlja­vsko pro­vi­zijo od pre­mo­že­nja iz bivšega neu­spe­šnega sklada. V Nemčiji je npr. leta 2003 uga­snilo 347 skladov.

Glasovanje na por­talu Vzajemci.com je poka­zalo, da 62% sode­lu­jo­čih, vla­ga­te­ljev v slo­ven­ske sklade, zase trdi, da kljub 50% padcu točke svo­jega denarja iz sklada ne bi dvi­gnili. Očitno je, da svoje potr­plje­nje in spo­sob­nost pre­na­šati izgube močno pre­ce­nju­jejo. Na nji­hovo srečo pa to potr­plje­nje za veliko večino zaen­krat še ni bilo na resni pre­iz­ku­šnji.