V zanosu pravičništva

Pri načr­to­va­nju davč­nih pred­pi­sov velja načelo, naj stro­šek pobi­ra­nja davka ne bi smel biti pre­ve­lik glede na koli­čino pobra­nega davka. Pripravljavci novega obdav­če­va­nja dohod­kov iz vza­je­mnih skla­dov (v okviru doho­dnin­skega zakona ZDoh-1) tega oči­tno niso kaj prida upoštevali.

Od 1. janu­arja dalje bodo morale družbe, ki upra­vljajo t.i. »kva­li­fi­ci­rane« vza­je­mne sklade mesečno izra­ču­na­vati  in obja­vljati sesta­vine rasti pre­mo­že­nja sklada ter vla­ga­te­lju ob dvigu denarja iz sklada odte­gniti akon­ta­cijo doho­dnine. Tako je zako­no­da­ja­lec nanje pre­va­lil doda­tne stro­ške, obe­nem pa vla­ga­te­ljem one­mo­go­čil, da bi okvirno pred­vi­deli, koliko davka  bodo ob pro­daji kupo­nov pla­čali. Seveda bo nasto­pil doda­ten stro­šek tudi zno­traj same davčne uprave, ki bo ravno tako morala dopol­niti infor­ma­cij­sko pod­poro za kon­trolo izra­ču­nov vsa­kega posa­me­znega kva­li­fi­ci­ra­nega sklada. Da bodo obrazci za napo­ved kapi­tal­skih dobič­kov in doho­dnine še bolj zaple­teni kot doslej, je pri tem še naj­manj pomembno.

Z name­nom obdav­čiti vla­ga­te­lje v vza­je­mne sklade čim bolj pra­vično, so torej ustva­rili kom­ple­ksna pra­vila (izved­be­nih aktov pa sploh še ni), nepri­mer­ljiva z drža­vami Evropske unije. Znesek obra­ču­na­nega davka iz kapi­tal­skih dobič­kov je bil že doslej pov­sem zane­mar­ljiv in tudi v pri­ho­dnje ne bo nič dru­gače. Mimogrede pa so pod­sta­vili še doda­tno oviro tujim ponu­dni­kov vza­je­mnih skladov.