Čez kak mesec bo v Sloveniji mogoče izbirati med preko 100 vzajemnimi skladi. S prvimi dvajsetimi podskladi krovnega sklada SGAM Fund in nadaljnjimi, ki še čakajo na dovoljenje ATVP, bo osnovna ponudba zaokrožena. Na voljo bodo indeksni skladi, pa množica specializiranih delniških in obvezniških. Po tem, ko je bil vstop tujcev na slovenski trg dolgo na razne načine zaviran, je sedaj ponudba skokovito prehitela povpraševanje.
Objavljeno v Kapitalu, 8. avgusta 2005
Od pomembnejših preostalih vrst manjkajo le še nepremičninski skladi, ki jih slovenski zakon ZISDU-1 ne pozna. Čudaška dohodninska obravnava v Sloveniji pa je kriva, da pri nas ni na voljo tistih različic vzajemcev, ki ustvarjeni dobiček sproti izplačujejo, ampak le tiste, ki ga reinvestirajo, saj ti obliki davčno nista v enakopravnem položaju.
Kdo s tem pridobiva in kdo izgublja? Skladi slovenskih DZU bodo odslej v veliki manjšini, njihov boj za svež denar novih investitorjev v sklade bo težji. Tuje banke bodo lahko iz nepregledne množice skladov, ki jih imajo na zalogi, Slovencem ponujale najuspešnejše med njimi oziroma tiste, ki so v nekem obdobju najpopularnejši. Na vrhu lestvic donosnosti (pa tudi na dnu) se bodo izmenjevali razni ozko specializirani skladi. Kot drugod v gospodarstvu, bodo prosperirali tisti, ki bodo imeli dobre izdelke in jih bodo znali tudi učinkovito prodajati.
In kaj to pomeni za male vlagatelje? Širina ponudbe je dobra, že zaradi konkurenčnega boja in to kljub temu, da se bo le še redkokdo zmogel prebiti čez celotno tečajnico v časopisu in da niti svetovalci ne bodo mogli več obvladati tako velike množice podatkov. Pametno izbrati pa bo težje.
RSS prispevki
Mobilno
Družabno
Stotica
Čez kak mesec bo v Sloveniji mogoče izbirati med preko 100 vzajemnimi skladi. S prvimi dvajsetimi podskladi krovnega sklada SGAM Fund in nadaljnjimi, ki še čakajo na dovoljenje ATVP, bo osnovna ponudba zaokrožena. Na voljo bodo indeksni skladi, pa množica specializiranih delniških in obvezniških. Po tem, ko je bil vstop tujcev na slovenski trg dolgo na razne načine zaviran, je sedaj ponudba skokovito prehitela povpraševanje.
Od pomembnejših preostalih vrst manjkajo le še nepremičninski skladi, ki jih slovenski zakon ZISDU-1 ne pozna. Čudaška dohodninska obravnava v Sloveniji pa je kriva, da pri nas ni na voljo tistih različic vzajemcev, ki ustvarjeni dobiček sproti izplačujejo, ampak le tiste, ki ga reinvestirajo, saj ti obliki davčno nista v enakopravnem položaju.
Kdo s tem pridobiva in kdo izgublja? Skladi slovenskih DZU bodo odslej v veliki manjšini, njihov boj za svež denar novih investitorjev v sklade bo težji. Tuje banke bodo lahko iz nepregledne množice skladov, ki jih imajo na zalogi, Slovencem ponujale najuspešnejše med njimi oziroma tiste, ki so v nekem obdobju najpopularnejši. Na vrhu lestvic donosnosti (pa tudi na dnu) se bodo izmenjevali razni ozko specializirani skladi. Kot drugod v gospodarstvu, bodo prosperirali tisti, ki bodo imeli dobre izdelke in jih bodo znali tudi učinkovito prodajati.
In kaj to pomeni za male vlagatelje? Širina ponudbe je dobra, že zaradi konkurenčnega boja in to kljub temu, da se bo le še redkokdo zmogel prebiti čez celotno tečajnico v časopisu in da niti svetovalci ne bodo mogli več obvladati tako velike množice podatkov. Pametno izbrati pa bo težje.