Objavljeno v reviji Kapital, 6. februarja 2006
Vprašanje, kakšna je dodana vrednost upravljavca vzajemnega sklada in kje se aktivno upravljanje zares izplača, je vedno znova aktualno, predvsem na razvitih delniških trgih. Za te je značilno, da je udeležencev veliko, da so delnice likvidne in da so relevantne informacije o poslovanju podjetij v zadostnem obsegu in pravočasno dostopne investitorjem. Izkušnje kažejo, da je na takih visoko konkurenčnih borzah povprečni donos celotnega trga zelo težko preseči. V praksi to pomeni, da je bolj verjetno, da bo vlagatelj v običajnem aktivno upravljanem vzajemnem skladu na dolgi rok dosegel nižji donos, kot bi ga v poceni indeksnem skladu, ki pokriva isti trg. Glavni razlog za to so stroški upravljanja in trgovanja.
Hit zadnjih let na področju pasivnih naložb so tako imenovani ETF skladi (exchange traded funds). Ti predstavljajo nespremenljive košarice vrednostnih papirjev, ki ponavadi oponašajo neki borzni indeks, z njihovimi delnicami ali prenosljivimi kuponi pa se trguje na borzah. Prva naložba te vrste se je letos pojavila tudi pri nas. Kmalu bo možno na ljubljanski borzi trgovati s kuponi ETF sklada MP-EUROSTOCK.SI. Upravljavec sklada, družba Medvešek Pušnik DZU je v ta namen oblikovala poseben delniški indeks MP-Eurostock, katerega vrednost se izračunava dnevno in ga v enakih deležih sestavlja 30 delnic velikih evropskih podjetij, ki se odlikujejo z visoko dividendno donosnostjo, kot so Electrolux, DaimlerChrysler, Bayer, BASF in druge.
Največji svetovni ponudniki ETF skladov so Barclays Global Investors (blagovna znamka iShares in iUnits), State Street Global Advisors (blagovna znamka StreetTracks), Powershares Capital Management ter Indexchange.
Kaj je pri tej novosti zanimivega za vlagatelja? Prvič, kupone sklada bo lahko kupil in prodal po znani vrednosti – kar pri običajnih skladih ni mogoče. Poleg tega bo strošek nakupa in prodaje prek borze v večini primerov za vlagatelja nižji, kot bi bil direktno pri upravljavcu. Delnice bo vlagatelj lahko zastavil (npr. za zavarovanje posojila) z manj komplikacijami, kot to velja za zastavo neprenosljivih kuponov skladov. Drugič, za večje vlagatelje se odpira celo možnost arbitraže. Če bi cena na borzi močneje odstopala od teoretične cene (vrednosti točke), bi špekulanti lahko služili z izkoriščanjem te razlike. Kupi po nižji ceni na borzi in prodaj (unovči) po višji neposredno pri upravljavcu. Ali obratno, kupi po nižji ceni pri upravljavcu in nato dražje prodaj na borzi. Nenazadnje, ta sklad je prvi izmed slovenskih delniških skladov, ki bo prejete dividende sproti, kvartalno, izplačeval vlagateljem.
Indeksne sklade je bolj preprosto ocenjevati kot druge. Dober je tisti, ki je ima nizke celotne stroške poslovanja (v svetu se gibljejo med 0,2% in 0,9% letno) in čim bolj zvesto sledi gibanju svojega indeksa. Spodnji grafikon prikazuje vrednost točke sklada MP-EUROSTOCK.SI in njegovega indeksa v prvem mesecu delovanja sklada.
Še najbolj veseli bi morali biti novega produkta pri Ljubljanski borzi. Tej primanjkuje zanimivih in likvidnih vrednostnih papirjev in večina prometa se opravi kar v svežnjih, mimo borze. Borzne hiše so v preteklih letih udobno živele od posredovanja pri prodaji certifikatskih delnic in obračanja lastnih sredstev na rastočem slovenskem trgu, vendar perspektiva teh dveh aktivnosti ni rožnata. Če pa niti novi produkti ne bodo poživili ljubljanske borze, bo to za njeno prihodnost precej slab znak.
RSS prispevki
Mobilno
Družabno
ETF skladi: do točk tudi prek borze
Objavljeno v reviji Kapital, 6. februarja 2006
Vprašanje, kakšna je dodana vrednost upravljavca vzajemnega sklada in kje se aktivno upravljanje zares izplača, je vedno znova aktualno, predvsem na razvitih delniških trgih. Za te je značilno, da je udeležencev veliko, da so delnice likvidne in da so relevantne informacije o poslovanju podjetij v zadostnem obsegu in pravočasno dostopne investitorjem. Izkušnje kažejo, da je na takih visoko konkurenčnih borzah povprečni donos celotnega trga zelo težko preseči. V praksi to pomeni, da je bolj verjetno, da bo vlagatelj v običajnem aktivno upravljanem vzajemnem skladu na dolgi rok dosegel nižji donos, kot bi ga v poceni indeksnem skladu, ki pokriva isti trg. Glavni razlog za to so stroški upravljanja in trgovanja.
Hit zadnjih let na področju pasivnih naložb so tako imenovani ETF skladi (exchange traded funds). Ti predstavljajo nespremenljive košarice vrednostnih papirjev, ki ponavadi oponašajo neki borzni indeks, z njihovimi delnicami ali prenosljivimi kuponi pa se trguje na borzah. Prva naložba te vrste se je letos pojavila tudi pri nas. Kmalu bo možno na ljubljanski borzi trgovati s kuponi ETF sklada MP-EUROSTOCK.SI. Upravljavec sklada, družba Medvešek Pušnik DZU je v ta namen oblikovala poseben delniški indeks MP-Eurostock, katerega vrednost se izračunava dnevno in ga v enakih deležih sestavlja 30 delnic velikih evropskih podjetij, ki se odlikujejo z visoko dividendno donosnostjo, kot so Electrolux, DaimlerChrysler, Bayer, BASF in druge.
Kaj je pri tej novosti zanimivega za vlagatelja? Prvič, kupone sklada bo lahko kupil in prodal po znani vrednosti – kar pri običajnih skladih ni mogoče. Poleg tega bo strošek nakupa in prodaje prek borze v večini primerov za vlagatelja nižji, kot bi bil direktno pri upravljavcu. Delnice bo vlagatelj lahko zastavil (npr. za zavarovanje posojila) z manj komplikacijami, kot to velja za zastavo neprenosljivih kuponov skladov. Drugič, za večje vlagatelje se odpira celo možnost arbitraže. Če bi cena na borzi močneje odstopala od teoretične cene (vrednosti točke), bi špekulanti lahko služili z izkoriščanjem te razlike. Kupi po nižji ceni na borzi in prodaj (unovči) po višji neposredno pri upravljavcu. Ali obratno, kupi po nižji ceni pri upravljavcu in nato dražje prodaj na borzi. Nenazadnje, ta sklad je prvi izmed slovenskih delniških skladov, ki bo prejete dividende sproti, kvartalno, izplačeval vlagateljem.
Indeksne sklade je bolj preprosto ocenjevati kot druge. Dober je tisti, ki je ima nizke celotne stroške poslovanja (v svetu se gibljejo med 0,2% in 0,9% letno) in čim bolj zvesto sledi gibanju svojega indeksa. Spodnji grafikon prikazuje vrednost točke sklada MP-EUROSTOCK.SI in njegovega indeksa v prvem mesecu delovanja sklada.
Še najbolj veseli bi morali biti novega produkta pri Ljubljanski borzi. Tej primanjkuje zanimivih in likvidnih vrednostnih papirjev in večina prometa se opravi kar v svežnjih, mimo borze. Borzne hiše so v preteklih letih udobno živele od posredovanja pri prodaji certifikatskih delnic in obračanja lastnih sredstev na rastočem slovenskem trgu, vendar perspektiva teh dveh aktivnosti ni rožnata. Če pa niti novi produkti ne bodo poživili ljubljanske borze, bo to za njeno prihodnost precej slab znak.