Poslovanje Ljubljanske borze se je lani po vseh kazalcih obrnilo navzdol. Prometa je bilo za 30% manj kot leto poprej, poslov pa 27% manj. Prihodki so manjši za 9,7%, čisti dobiček pa za 72%. Promet s svežnji je bil lani dvakrat večji od prometa preko trgovalnega sistema. Ali je borza dokončno opravila svojo vlogo v poprivatizacijskem obdobju in ima sploh še kakšno prihodnost?
Objavljeno v Dnevniku, 20. aprila 2006
V njen prid gre zaenkrat predvsem razdrobljenost borz po Evropi, povezana z lokalnimi monopoli. Monopol je tudi slovenski borzi omogočal lagodno življenje in solidne dobičke. Lahko so si privoščili vzdrževanje relativno visokih tarif in rezultat tega je današnje absurdno stanje: borznih hiš v Sloveniji je več kot pa je likvidnih delnic na borzi.
Nabava in vzdrževanje infrastrukture stane, slovenski trg pa je miniaturen in brez možnosti za bistveno rast tako pri številu udeležencev kot pri številu domačih papirjev, uvrščenih v trgovanje. Zato bo zdaj ambicije treba prilagoditi realnosti.
Velik delež certifikatskih delničarjev je že dokončno odprodal svoje in jih ne bo nazaj. Zanašati se na to, da bodo namesto njih promet poživili tujci, bi bilo naivno. Na globalnem zemljevidu Slovenije zaradi majhnega trga praktično ni. Zastopana ni niti v delniškem indeksu MSCI World All Countries niti v indeksu FTSE All-World. Celo v srednjeevropski indeks NTX je vključena le Krka, ki je daleč največja slovenska tržna delnica.
Tudi slovenski institucionalni investitorji domačo borzo potrebujejo vse manj. Pohod slovenskih vzajemcev na tuje je najbolj očiten primer — delež slovenskih delnic v njihovih naložbah se vsak mesec zmanjša za nekaj odstotkov. Razumni vlagatelj, pa naj bo posameznik ali sklad, ne želi biti omejen na teh približno deset slovenskih delnic, ki so kolikor toliko likvidne. Časi, ko drugam vlagati ni bilo mogoče, so nepreklicno mimo.
Krivično bi bilo trditi, da so na borzi spali. Sedanje trende se je dalo predvideti vnaprej in marsikaj so pristojni vseeno poskusili. Prizadevanja za povezovanje balkanskih borz, kar bi pomenilo večji bazen papirjev in udeležencev, niso obrodila uspeha tudi zaradi političnih razlogov. Od nedavne uvedbe »prve kotacije« in avkcijskega trgovanja ravno tako doslej ni bilo prave koristi. Dobro je, da si na borzi sedaj prizadevajo za popestritev ponudbe z naložbenimi certifikati in indeksnimi vzajemnimi skladi.
Ostaja tudi dejstvo, da država ni imela veliko posluha za razvoj kapitalskega trga. Dolgoletne obljube o kotaciji Nove LB in Telekoma so danes samo še slaba šala. Vse to seveda ne pomeni, da bo borza čez noč propadla. Vendar pa ljubljanska borza in klirinško-depotna družba ne bosta živeli tako udobno kot doslej. Bliža se uveljavitev evropske direktive MIFID in pritisk za razbitje lokalnih borzno-klirinških monopolov bo vse večji. Če bi se na primer Mercator odločil za uvrstitev v trgovanje na eni od zahodnih borz, bo to v prihodnosti lažje in cenejše kot danes. Investitorji in izdajatelji vrednostnih papirjev bodo glasovali z nogami — če storitev ljubljanske borze ne bo zanimiva in poceni, bodo odkorakali drugam.
RSS prispevki
Mobilno
Družabno
Borza na prepihu
Poslovanje Ljubljanske borze se je lani po vseh kazalcih obrnilo navzdol. Prometa je bilo za 30% manj kot leto poprej, poslov pa 27% manj. Prihodki so manjši za 9,7%, čisti dobiček pa za 72%. Promet s svežnji je bil lani dvakrat večji od prometa preko trgovalnega sistema. Ali je borza dokončno opravila svojo vlogo v poprivatizacijskem obdobju in ima sploh še kakšno prihodnost?
V njen prid gre zaenkrat predvsem razdrobljenost borz po Evropi, povezana z lokalnimi monopoli. Monopol je tudi slovenski borzi omogočal lagodno življenje in solidne dobičke. Lahko so si privoščili vzdrževanje relativno visokih tarif in rezultat tega je današnje absurdno stanje: borznih hiš v Sloveniji je več kot pa je likvidnih delnic na borzi.
Nabava in vzdrževanje infrastrukture stane, slovenski trg pa je miniaturen in brez možnosti za bistveno rast tako pri številu udeležencev kot pri številu domačih papirjev, uvrščenih v trgovanje. Zato bo zdaj ambicije treba prilagoditi realnosti.
Velik delež certifikatskih delničarjev je že dokončno odprodal svoje in jih ne bo nazaj. Zanašati se na to, da bodo namesto njih promet poživili tujci, bi bilo naivno. Na globalnem zemljevidu Slovenije zaradi majhnega trga praktično ni. Zastopana ni niti v delniškem indeksu MSCI World All Countries niti v indeksu FTSE All-World. Celo v srednjeevropski indeks NTX je vključena le Krka, ki je daleč največja slovenska tržna delnica.
Tudi slovenski institucionalni investitorji domačo borzo potrebujejo vse manj. Pohod slovenskih vzajemcev na tuje je najbolj očiten primer — delež slovenskih delnic v njihovih naložbah se vsak mesec zmanjša za nekaj odstotkov. Razumni vlagatelj, pa naj bo posameznik ali sklad, ne želi biti omejen na teh približno deset slovenskih delnic, ki so kolikor toliko likvidne. Časi, ko drugam vlagati ni bilo mogoče, so nepreklicno mimo.
Krivično bi bilo trditi, da so na borzi spali. Sedanje trende se je dalo predvideti vnaprej in marsikaj so pristojni vseeno poskusili. Prizadevanja za povezovanje balkanskih borz, kar bi pomenilo večji bazen papirjev in udeležencev, niso obrodila uspeha tudi zaradi političnih razlogov. Od nedavne uvedbe »prve kotacije« in avkcijskega trgovanja ravno tako doslej ni bilo prave koristi. Dobro je, da si na borzi sedaj prizadevajo za popestritev ponudbe z naložbenimi certifikati in indeksnimi vzajemnimi skladi.
Ostaja tudi dejstvo, da država ni imela veliko posluha za razvoj kapitalskega trga. Dolgoletne obljube o kotaciji Nove LB in Telekoma so danes samo še slaba šala. Vse to seveda ne pomeni, da bo borza čez noč propadla. Vendar pa ljubljanska borza in klirinško-depotna družba ne bosta živeli tako udobno kot doslej. Bliža se uveljavitev evropske direktive MIFID in pritisk za razbitje lokalnih borzno-klirinških monopolov bo vse večji. Če bi se na primer Mercator odločil za uvrstitev v trgovanje na eni od zahodnih borz, bo to v prihodnosti lažje in cenejše kot danes. Investitorji in izdajatelji vrednostnih papirjev bodo glasovali z nogami — če storitev ljubljanske borze ne bo zanimiva in poceni, bodo odkorakali drugam.
Preberite tudi: