Zavarovanci v megli

Kdaj ste naza­dnje kaj kupili, pa niste vedeli, koliko stane? Najverjetneje takrat, ko ste skle­pali nalož­beno življenj­sko zava­ro­va­nje. To je redek pri­mer para­do­ksalne situ­a­cije: kupec prak­tično ne more ugo­to­viti, koliko sto­ri­tev zava­ro­val­nice sploh stane.

Za kaj gre? Pri življenj­skem zava­ro­va­nju za pri­mer smrti in doži­ve­tja stranka zava­ro­val­nici pla­čuje pre­mijo, v zameno pa zava­ro­val­nica zago­ta­vlja izpla­čilo dolo­če­nega zne­ska po poteku zava­ro­valne dobe ozi­roma v pri­meru smrti zava­ro­vane osebe že prej. Višina pre­mije je odvi­sna od sta­ro­sti zava­ro­vanca, nje­go­vega zdra­vstve­nega sta­nja in vra­ču­na­nih stro­škov zava­ro­val­nice. Ti stro­ški so tudi pomem­ben ele­ment za izra­čun izpla­čila, ki ga je skle­ni­telj zava­ro­va­nja dele­žen v pri­meru pred­ča­sne pre­ki­ni­tve pogodbe; pri nalož­be­nih zava­ro­va­njih pa tudi za izra­čun konč­nega izpla­čila od rednem poteku zavarovanja.

Ravno ti stro­ški pa so bili doslej strogo varo­vana skriv­nost. To je v oči­tnem naspro­tju s polo­ža­jem pri soro­dnih finanč­nih pro­duk­tih kot so na pri­mer vza­je­mni skladi ali doda­tna pokoj­nin­ska zava­ro­va­nja, kjer je cena sto­ri­tve (vsto­pna, izsto­pna, upra­vlja­vska pro­vi­zija) znana vna­prej in javno objavljena.

Posledica pri­kri­va­nja infor­ma­cije o višini stro­škov je, da je kupec pri izbi­ra­nju med raz­lič­nimi življenj­skimi zava­ro­va­nji posa­me­znih zava­ro­val­nic, figu­ra­tivno rečeno, v megli: manjka mu bistveni ele­ment za pri­mer­javo in odlo­ča­nje, cena. Težava je še večja, ker gre pri tovr­stnih zava­ro­va­njih za dol­go­ročne pogodbe, posle­dice neop­ti­malne odlo­či­tve pa bo lahko potro­šnik obču­til šele čez več let.

Organizacije za var­stvo potro­šni­kov v tujini se že dalj časa zavze­majo za odpravo tega ana­hro­nizma, pri tem pa, tudi zaradi neso­de­lo­va­nja držav­nih nad­zor­nih inšti­tu­cij, niso bile pose­bej uspe­šne. Zavarovalnice se namreč pove­če­va­nju pre­gle­dno­sti poslo­va­nja pra­vi­loma na vse kri­plje upi­rajo. V Nemčiji je šele nekaj odmev­nih raz­sodb sodišč zago­to­vilo kri­tično maso pod­pore za načr­to­vano spre­membo krov­nega zakona o zava­ro­val­ni­štvu, ki bo pri skle­pa­nju življenj­skih zava­ro­vanj zah­te­vala doda­tna raz­kri­tja. Najdlje je pri­šel avstrij­ski državni finančni nad­zor­nik FMA, ki je že pred­pi­sal nove mini­malne stan­darde pri obve­šča­nju kup­cev življenj­skih zava­ro­vanj, ki bodo bistveno dvi­gnili raven tran­spa­ren­tno­sti in olaj­šali pri­mer­javo zava­ro­vanj med seboj.

In pri nas? Slovenski nivo tran­spa­ren­tno­sti življenj­skih zava­ro­vanj je še neko­liko nižji od tistega v sose­dnjih drža­vah EU. Zavarovalniški lobi je zelo močan, kake posebne aktiv­no­sti Agencije za zava­ro­valni nad­zor ali finanč­nega mini­str­stva na tem podro­čju pa še ni bilo zaznati. Trenutno na pri­mer nobena slo­ven­ska zava­ro­val­nica ne obja­vlja višine upra­vlja­vske pro­vi­zije pri nalož­be­nih zava­ro­va­njih v splo­šnih pogo­jih. Napredek na tem podro­čju bo v naše kraje pri­šel z Dunaja, z avstrij­skimi stan­dardi, ki so potro­šniku pri­ja­znejši. Na dolgi rok pa bodo morale avstrij­skim zava­ro­val­ni­cam sle­diti tudi slo­ven­ske konkurentke.