Upravljavska provizija vzajemnega sklada je eden od elementov pri odločanju vlagatelja, kam bo vložil svoja sredstva. To je cena, ki jo vlagatelji plačujemo družbi, ki sklad upravlja. Pri tem pa nam ne izstavljajo računov, temveč se ta strošek že pozna pri objavljeni vrednosti točke. Upravljavska provizija se obračunava stalno (ves čas, ko ima vlagatelj denar v skladu), zato je njen vpliv na izkupiček varčevanja za dolgoročnega vlagatelja večji kot vpliv vstopne in izstopne provizije, ki se obračunata enkrat, od vsakega vplačila ali izplačila.
Pri vzajemnih skladih je običajni način obračuna provizije odstotni delež od čiste vrednosti sredstev sklada, torej od njegove velikosti. To pomeni, da si upravljavec obračuna provizijo ne glede na to, ali je vrednost točke sklada v določenem obdobju narasla ali padla. Redkeje pa se pojavlja kombinacija z modelom dodatne provizije, vezane na uspešnost upravljanja (performance fee).
Pri tej kombinaciji je upravljavec upravičen do dodatne nagrade, če preseže donosnost primerjalnega indeksa (benchmark ?) za vnaprej določen prag. Od skladov, ki jih poznamo v Sloveniji, dodatno provizijo za uspešnost uporabljajo podskladi KD DeLux in nekateri podskladi SGAM. Podrobnosti so opisane v prospektih teh skladov.
Od česa je odvisna višina upravljavske provizije
Višina provizij je vezana na zahtevnost upravljanja in s tem povezane stroške. Najnižje so provizije pri denarnih skladih in skladih državnih obveznic, višje so pri delniških skladih, najvišje pa pri delniških skladih nastajajočih trgov.
Upravljavci, ki imajo sklade v različnih državah, pogosto prilagodijo provizije tudi razvitosti posamezne države in konkurenci med ponudniki v njej. Najnižje so provizije v ZDA, nekoliko višje v zahodni Evropi, še višje v Sloveniji in še višje na primer na Hrvaškem. Seveda pa na višino provizij vpliva tudi ekonomija obsega — večji, ko je sklad, nižja je lahko (ni pa nujno) provizija. Tabelo provizij skladov, ki se tržijo v Sloveniji, najdemo tule.
Celotni stroški upravljanja
Upravljavska provizija ni edini redni strošek, ki bremeni sklad, pač pa v skladu z zakonodajo nastopajo še drugi. Da bi bilo primerjanje pregledno, je bil v Evropi poenoten način izračuna kazalnika TER (total expense ratio — celotni stroški upravljanja). Gre za številko v odstotkih, ki zajame vsoto vseh stroškov (razen stroškov nakupov in prodaj vrednostnih papirjev) v zadnjih 12 mesecih, deljeno s povprečno velikostjo sklada v tem obdobju. Višja številka pomeni, da je bilo poslovanje sklada »dražje«, nižja pa, da je bilo »cenejše« za vlagatelja.
Evropski center za ekonomske raziskave ZEW iz nemškega Mannheima je primerjal povprečne višine kazalnika TER vzajemnih skladov po različnih evropskih državah. Podatki so zbrani v tej tabeli. Kaj so ugotovili?
Povprečni TER delniških skladov v letu 2005 se giblje med 1,04% (Nizozemska) in 1,98% (Italija) s povprečjem pri 1,73%.
Pri obvezniških skladih je najcenejša Belgija (0,58%), najdražja Danska (1,05%), povprečje pa znaša 0,86%.
Pri denarnih skladih je najcenejša Avstrija (0,33%), najdražja Španija (0,97%), povprečje pa je 0,44%.
Kako se uvrščajo slovenski skladi
Zadnje dostopne kazalnike TER slovenskih vzajemnih skladov prikazuje tale tabela. Povprečni TER delniških skladov slovenskih DZU znaša 2,50%, obvezniških 1,35%, in denarnih 0,69% (kjer pa je upoštevan en sam sklad z dovolj dolgim poslovanjem, to je KD MM).
Podatki torej kažejo, da je povprečni TER v Sloveniji višji celo od najvišjega v obravnavanih evropskih državah. To si lahko razložimo z (za evropske razmere) majhnimi skladi in pomanjkanjem konkurence v preteklosti.
Kakšni so trendi v Evropi
Novembra 2006 je evropska podružnica analitske družbe Morningstar opravila anketo med evropskimi upravljavci o provizijah pri vzajemnih skladih, namenjenih prebivalstvu (retail funds). Rezultati kažejo, da so se v preteklih letih stroški povečevali, ne pa zmanjševali. Anketiranci pravijo, da je le malo dejavnikov, ki bi vodili k zniževanju stroškov in da jih k temu ne sili niti konkurenca. Morningstar sklepa, da zaradi razdrobljenega trga evropski vlagatelji plačujejo višje stroške, kot ameriški.
Trend zviševanja potrjuje tudi prej omenjena tabela ZEW, saj kaže, da se je povprečni TER »povprečnega evropskega sklada« zvišal z 1,22% v letu 2001 na 1,30% v letu 2005. Morningstarjevo poročilo lahko preberete tule, rezultati ankete pa so obdelani tukaj (PDF).
Trendi pri nas
V Sloveniji je vseeno zaznati zametke nasprotnega trenda, torej k zniževanju upravljavskih provizij. V preteklih nekaj letih so upravljavske provizije že znižali nekateri skladi KD Investments in KBM Infonda, isto so za nekatere svoje sklade napovedali tudi pri Medvešek Pušniku.
K temu je verjetno le pripomogla konkurenca skladov iz Evropske unije, saj so le-ti praktično v vseh kategorijah skladov, razen pri delnicah novih trgov, v povprečju cenejši od domačih. Glede na zgornje številke je prostora za približevanje domačih skladov evropskim povprečjem še veliko.
Še opozorilo za konec: višina stroškov naj ne bo edini kriterij za izbiranje — ravno tako kot to velja za pretekle donosnosti.
Ali je vredno toliko kot nekoč?: Institucionalni lastniki premoženja so se včasih prisiljeni soočiti z ugotovitvijo, da je neka naložba vredna manj kot prej, in znižati vrednost tudi ...
Niste vi za te stvari: Krekovcem finance nikakor ne gredo od rok. Že pred skoraj 10 leti so najprej izgubili Krekovo banko (ki zdaj uspešno deluje v skupini Raiffeisen), pot...
Izrečenih kazni ne morejo skrivati: Eden od neobičajnih zakonskih predpisov je tisti, ki slovenskim družbam za upravljanje zapoveduje, da same na svojih spletnih straneh objavijo, kadar ...
Citat dneva
You cannot antagonize and influence at the same time. - J.S. Knox
RSS prispevki
Mobilno
Družabno
Koliko stane upravljanje skladov?
Objavljeno na Finančni točki, 8. januarja 2007
Upravljavska provizija vzajemnega sklada je eden od elementov pri odločanju vlagatelja, kam bo vložil svoja sredstva. To je cena, ki jo vlagatelji plačujemo družbi, ki sklad upravlja. Pri tem pa nam ne izstavljajo računov, temveč se ta strošek že pozna pri objavljeni vrednosti točke. Upravljavska provizija se obračunava stalno (ves čas, ko ima vlagatelj denar v skladu), zato je njen vpliv na izkupiček varčevanja za dolgoročnega vlagatelja večji kot vpliv vstopne in izstopne provizije, ki se obračunata enkrat, od vsakega vplačila ali izplačila.
Pri vzajemnih skladih je običajni način obračuna provizije odstotni delež od čiste vrednosti sredstev sklada, torej od njegove velikosti. To pomeni, da si upravljavec obračuna provizijo ne glede na to, ali je vrednost točke sklada v določenem obdobju narasla ali padla. Redkeje pa se pojavlja kombinacija z modelom dodatne provizije, vezane na uspešnost upravljanja (performance fee).
Pri tej kombinaciji je upravljavec upravičen do dodatne nagrade, če preseže donosnost primerjalnega indeksa (benchmark ?) za vnaprej določen prag. Od skladov, ki jih poznamo v Sloveniji, dodatno provizijo za uspešnost uporabljajo podskladi KD DeLux in nekateri podskladi SGAM. Podrobnosti so opisane v prospektih teh skladov.
Od česa je odvisna višina upravljavske provizije
Višina provizij je vezana na zahtevnost upravljanja in s tem povezane stroške. Najnižje so provizije pri denarnih skladih in skladih državnih obveznic, višje so pri delniških skladih, najvišje pa pri delniških skladih nastajajočih trgov.
Upravljavci, ki imajo sklade v različnih državah, pogosto prilagodijo provizije tudi razvitosti posamezne države in konkurenci med ponudniki v njej. Najnižje so provizije v ZDA, nekoliko višje v zahodni Evropi, še višje v Sloveniji in še višje na primer na Hrvaškem. Seveda pa na višino provizij vpliva tudi ekonomija obsega — večji, ko je sklad, nižja je lahko (ni pa nujno) provizija. Tabelo provizij skladov, ki se tržijo v Sloveniji, najdemo tule.
Celotni stroški upravljanja
Upravljavska provizija ni edini redni strošek, ki bremeni sklad, pač pa v skladu z zakonodajo nastopajo še drugi. Da bi bilo primerjanje pregledno, je bil v Evropi poenoten način izračuna kazalnika TER (total expense ratio — celotni stroški upravljanja). Gre za številko v odstotkih, ki zajame vsoto vseh stroškov (razen stroškov nakupov in prodaj vrednostnih papirjev) v zadnjih 12 mesecih, deljeno s povprečno velikostjo sklada v tem obdobju. Višja številka pomeni, da je bilo poslovanje sklada »dražje«, nižja pa, da je bilo »cenejše« za vlagatelja.
Evropski center za ekonomske raziskave ZEW iz nemškega Mannheima je primerjal povprečne višine kazalnika TER vzajemnih skladov po različnih evropskih državah. Podatki so zbrani v tej tabeli. Kaj so ugotovili?
Kako se uvrščajo slovenski skladi
Zadnje dostopne kazalnike TER slovenskih vzajemnih skladov prikazuje tale tabela. Povprečni TER delniških skladov slovenskih DZU znaša 2,50%, obvezniških 1,35%, in denarnih 0,69% (kjer pa je upoštevan en sam sklad z dovolj dolgim poslovanjem, to je KD MM).
Podatki torej kažejo, da je povprečni TER v Sloveniji višji celo od najvišjega v obravnavanih evropskih državah. To si lahko razložimo z (za evropske razmere) majhnimi skladi in pomanjkanjem konkurence v preteklosti.
Kakšni so trendi v Evropi
Novembra 2006 je evropska podružnica analitske družbe Morningstar opravila anketo med evropskimi upravljavci o provizijah pri vzajemnih skladih, namenjenih prebivalstvu (retail funds). Rezultati kažejo, da so se v preteklih letih stroški povečevali, ne pa zmanjševali. Anketiranci pravijo, da je le malo dejavnikov, ki bi vodili k zniževanju stroškov in da jih k temu ne sili niti konkurenca. Morningstar sklepa, da zaradi razdrobljenega trga evropski vlagatelji plačujejo višje stroške, kot ameriški.
Trend zviševanja potrjuje tudi prej omenjena tabela ZEW, saj kaže, da se je povprečni TER »povprečnega evropskega sklada« zvišal z 1,22% v letu 2001 na 1,30% v letu 2005. Morningstarjevo poročilo lahko preberete tule, rezultati ankete pa so obdelani tukaj (PDF).
Trendi pri nas
V Sloveniji je vseeno zaznati zametke nasprotnega trenda, torej k zniževanju upravljavskih provizij. V preteklih nekaj letih so upravljavske provizije že znižali nekateri skladi KD Investments in KBM Infonda, isto so za nekatere svoje sklade napovedali tudi pri Medvešek Pušniku.
K temu je verjetno le pripomogla konkurenca skladov iz Evropske unije, saj so le-ti praktično v vseh kategorijah skladov, razen pri delnicah novih trgov, v povprečju cenejši od domačih. Glede na zgornje številke je prostora za približevanje domačih skladov evropskim povprečjem še veliko.
Še opozorilo za konec: višina stroškov naj ne bo edini kriterij za izbiranje — ravno tako kot to velja za pretekle donosnosti.