Publikacija €uro fondsxpress 2/07 je objavila naslednji lestvici najdonosnejših 10 delniških in 10 obvezniških skladov v zadnjem 20-letnem obdobju (do 31.12. 2006).
Objavljeno na Finančni točki, 24. januarja 2007
Upoštevani so vsi skladi z dovolj zgodovine, ki se tržijo v Nemčiji in v teh 20 letih niso bistveno spremenili naložbene politike.
Delniški skladi
| Delniški sklad |
Kumulativno (%) |
Povp. letno (%) |
| DWS Provesta |
806,9 |
11,7 |
| Threadneedle American Select 1 |
728,6 |
11,2 |
| Templeton Growth Fund, Inc. |
711,3 |
11,0 |
| M&G Recovery Fund (UK) A |
687,2 |
10,9 |
| AXA Aedificandi C |
636,6 |
10,5 |
| Threadneedle European Select 1 |
630,1 |
10,5 |
| FORTIS Obam Equity World C |
608,7 |
10,3 |
| Threadneedle American Fund 1 |
596,8 |
10,2 |
| DWS Vermögensbildungsfonds 1 |
577,5 |
10,0 |
| Pioneer Fund |
540,8 |
9,7 |
Obvezniški skladi
| Obvezniški sklad |
Kumulativno (%) |
Povp. letno (%) |
| FT Accuzins |
272,5 |
6,8 |
| DWS Re-Inrenta |
264,7 |
6,7 |
| HANSAinternational |
236,8 |
6,3 |
| dit-Allianz Renten |
234,0 |
6,2 |
| ESPA Bond Euro-Reserva |
231,9 |
6,2 |
| Gerling Rendite |
230,6 |
6,2 |
| DWS Vermögensbildungsfonds R |
225,1 |
6,1 |
| BW-Renta-Universal |
224,1 |
6,1 |
| Nürnberger Renten DWS |
224,0 |
6,1 |
| DWS ProRenta |
224,0 |
6,1 |
Kaj lahko opazimo? Prvič, dosežki najboljših v tako dolgem obdobju so za oči povprečnega slovenskega vlagatelja, vajenega precej višjih številk, relativno slabi. Drugič, na vrhu so splošni skladi, ne pa ozko specializirani. Take lestvice je seveda treba jemati z nekoliko rezerve. Poglejmo, zakaj.
Dolgo zgodovino imajo le redki…
Nabrati 20 let zgodovine brez bistvenih sprememb naložbene politike ni enostavno. Kajti upravljavci sklade spreminjajo, pripajajo, ukinjajo glede na tržno situacijo. Ameriška ocena pravi, da se vsako leto na tak način spremeni ali ugasne približno 10% od vseh obstoječih skladov.
Če bi sodili po številu sprememb, kot smo jih v preteklih skoraj dveh letih opazovali pri krovnem skladu SGAM fund, ki ga poznamo tudi pri nas in vsebuje preko 50 podskladov, se lahko strinjamo, da je ta ocena realistična. Dvajsetletno obdobje pa je tudi tako dolgo, da ni bilo trga, ki ne bi v tem času doživel vsaj nekaj bolj ali manj močnih korekcij. Kratkotrajna obdobja hitrih rasti v dvajsetih letih nimajo več velikega pomena.
Baze podatkov so različne
Na svetu deluje več deset tisoč skladov namenjenih malim vlagateljem (retail). Nekateri se tržijo samo v matični državi, drugi tudi drugod. Različne baze podatkov vključujejo različne podmnožice celotnega univerzuma skladov. Zgornji lestvici upoštevata evrskega vlagatelja, zato bi bili na neki drugi lestvici, namenjeni dolarskim vlagateljem, povsem drugi skladi.
Lestvici sta izbirali iz množice več tisoč skladov, pa vendar je to le del od vseh, ki bi teoretično prišli v poštev. Prvi na taki lestvici vsekakor ni tudi absolutno najdonosnejši sklad na vsem svetu. Podoben pojav smo imeli priložnost opazovati tudi pri nas, ko je bil Galileo v časopisu Wall Street Journal Europe proglašen za najdonosnejši sklad v tistem koledarskem letu (v kategoriji Lipperjeve baze »Multi-Asset«), kljub temu, da ga je po donosu že znotraj Slovenije prekosil njemu takrat povsem primerljivi sklad Alfa. Vendar: upravljavci Galilea so svoj sklad prijavili v Lipperjevo bazo (in so se zaradi tega lahko pohvalili z uvrstitvijo na lestvici), upravljavci Alfe pa tega niso storili in Wall Street Journal za Alfo ni izvedel.
Domačih kandidatov za dolgoročne lestvice ni
Slovenske DZU ne premorejo nobenega sklada, ki bi imel zdajle več kot 5 let takšne zgodovine poslovanja, znotraj katere se ne zgodile bistvene spremembe. Pred letom 2002 so zaradi zakonskih omejitev vsi tedanji skladi morali imeti najmanj 90% v slovenskih papirjih. Po uskladitvi z novo skladovsko zakonodajo (ZISDU-1) te omejitve ni ohranil nobeden. Vsi »stari« slovenski skladi, od katerih imajo sicer nekateri že spoštljivo dolgo dobo poslovanja, so torej doživeli vsaj eno bistveno spremembo in ne morejo tekmovati v takih razvrščanjih. Novejši pa imajo premalo zgodovine.
Kaj pa, če…
Če pa na primer najstarejši slovenski sklad KD Galileo…
- ne bi vmes menjal naložbene politike in
- če bi bil delniški sklad (pa ni, ampak je mešani) in
- če bi kljub temu v zadnjih 15 letih naredil tak donos, kot ga dejansko je od 1.1.1992 do 31.12.2006 in
- če bi naslednjih 5 let vrednost točke ostala povsem enaka — bi torej 31.12.2011 bila ista (v EUR) kot 31.12.2006,
…bi KD Galileo za obdobje 1992–2011 še vedno ustvaril preko 17-odstotno povprečno letno donosnost in se s tem premočno uvrstil na sam vrh te lestvice.
Kljub temu velja na dolgi rok ohraniti pričakovanja v realističnih mejah, kot jih nakazujeta zgornji lestvici.
RSS prispevki
Mobilno
Družabno
Prvaki, zmagovalci in drugi šampioni
Publikacija €uro fondsxpress 2/07 je objavila naslednji lestvici najdonosnejših 10 delniških in 10 obvezniških skladov v zadnjem 20-letnem obdobju (do 31.12. 2006).
Delniški skladi
Obvezniški skladi
Kaj lahko opazimo? Prvič, dosežki najboljših v tako dolgem obdobju so za oči povprečnega slovenskega vlagatelja, vajenega precej višjih številk, relativno slabi. Drugič, na vrhu so splošni skladi, ne pa ozko specializirani. Take lestvice je seveda treba jemati z nekoliko rezerve. Poglejmo, zakaj.
Dolgo zgodovino imajo le redki…
Nabrati 20 let zgodovine brez bistvenih sprememb naložbene politike ni enostavno. Kajti upravljavci sklade spreminjajo, pripajajo, ukinjajo glede na tržno situacijo. Ameriška ocena pravi, da se vsako leto na tak način spremeni ali ugasne približno 10% od vseh obstoječih skladov.
Če bi sodili po številu sprememb, kot smo jih v preteklih skoraj dveh letih opazovali pri krovnem skladu SGAM fund, ki ga poznamo tudi pri nas in vsebuje preko 50 podskladov, se lahko strinjamo, da je ta ocena realistična. Dvajsetletno obdobje pa je tudi tako dolgo, da ni bilo trga, ki ne bi v tem času doživel vsaj nekaj bolj ali manj močnih korekcij. Kratkotrajna obdobja hitrih rasti v dvajsetih letih nimajo več velikega pomena.
Baze podatkov so različne
Na svetu deluje več deset tisoč skladov namenjenih malim vlagateljem (retail). Nekateri se tržijo samo v matični državi, drugi tudi drugod. Različne baze podatkov vključujejo različne podmnožice celotnega univerzuma skladov. Zgornji lestvici upoštevata evrskega vlagatelja, zato bi bili na neki drugi lestvici, namenjeni dolarskim vlagateljem, povsem drugi skladi.
Lestvici sta izbirali iz množice več tisoč skladov, pa vendar je to le del od vseh, ki bi teoretično prišli v poštev. Prvi na taki lestvici vsekakor ni tudi absolutno najdonosnejši sklad na vsem svetu. Podoben pojav smo imeli priložnost opazovati tudi pri nas, ko je bil Galileo v časopisu Wall Street Journal Europe proglašen za najdonosnejši sklad v tistem koledarskem letu (v kategoriji Lipperjeve baze »Multi-Asset«), kljub temu, da ga je po donosu že znotraj Slovenije prekosil njemu takrat povsem primerljivi sklad Alfa. Vendar: upravljavci Galilea so svoj sklad prijavili v Lipperjevo bazo (in so se zaradi tega lahko pohvalili z uvrstitvijo na lestvici), upravljavci Alfe pa tega niso storili in Wall Street Journal za Alfo ni izvedel.
Domačih kandidatov za dolgoročne lestvice ni
Slovenske DZU ne premorejo nobenega sklada, ki bi imel zdajle več kot 5 let takšne zgodovine poslovanja, znotraj katere se ne zgodile bistvene spremembe. Pred letom 2002 so zaradi zakonskih omejitev vsi tedanji skladi morali imeti najmanj 90% v slovenskih papirjih. Po uskladitvi z novo skladovsko zakonodajo (ZISDU-1) te omejitve ni ohranil nobeden. Vsi »stari« slovenski skladi, od katerih imajo sicer nekateri že spoštljivo dolgo dobo poslovanja, so torej doživeli vsaj eno bistveno spremembo in ne morejo tekmovati v takih razvrščanjih. Novejši pa imajo premalo zgodovine.
Kaj pa, če…
Če pa na primer najstarejši slovenski sklad KD Galileo…
…bi KD Galileo za obdobje 1992–2011 še vedno ustvaril preko 17-odstotno povprečno letno donosnost in se s tem premočno uvrstil na sam vrh te lestvice.
Kljub temu velja na dolgi rok ohraniti pričakovanja v realističnih mejah, kot jih nakazujeta zgornji lestvici.