Država naj vzame pamet v roke

Vsi, ki so včla­njeni v pro­sto­voljno doda­tno pokoj­nin­sko zava­ro­va­nje (PDPZ), v teh dneh od pokoj­nin­skih družb in vza­je­mnih pokoj­nin­skih skla­dov po pošti dobi­vajo izpi­ske za lan­sko leto, v glav­nem z mizerno dejan­sko dose­ženo dono­sno­stjo sredstev.

Kljub temu pa smo v tisku lahko nedavno zasle­dili nekaj pohval­nih mnenj, kako je seda­nji sis­tem PDPZ dober in kako ni nobe­nega razloga za pre­plah. To je daleč od resnice.

Prvič, v sis­tem je po sed­mih letih vklju­čena manj kot polo­vica aktivne popu­la­cije (če bi odšteli armado jav­nih usluž­ben­cev, ki so bili pri­klju­čeni pod pri­silo, pa še bistveno manj). Drugič, pov­prečna vpla­čana mesečna pre­mija je sme­šno nizka. Tretjič, indi­vi­du­al­nih zava­ro­van­cev, ki vpla­ču­jejo sami, je le 5 odstot­kov. Skratka, sku­paj je v PDPZ manj sred­stev kot v obi­čaj­nih vza­je­mnih skla­dih in oči­tno je, da je sis­tem neza­do­sten. Tako je zato, ker je PDPZ, s kopico ome­ji­tev, kot jih vse­buje sedaj, nepri­vla­čen. Neprivlačen je zaradi nepre­gle­dno­sti, nefle­ksi­bil­no­sti, neza­do­stnih davč­nih olaj­šav, obve­zne zajam­čene dono­sno­sti in ker sis­tem ne spod­buja kon­ku­rence med ponu­dniki. Iz takega DPZ nihče ne bo dobil omembe vre­dnega dodatka k pokoj­nini, če se stvari v pri­ho­dnje kore­nito ne spremenijo.

V okviru finanč­nega mini­str­stva in službe vlade za razvoj se težav zave­dajo in so pri­pra­vili pre­dlog novega zakona, ki pomanj­klji­vo­sti odpra­vlja. Avtorji zakona pre­dla­gajo paleto sodob­nih reši­tev v novem sis­temu, ki je končno tudi pra­vilno poi­me­no­van kot doda­tno pokoj­nin­sko »var­če­va­nje« in ne zava­ro­va­nje, saj v fazi zbi­ra­nja sred­stev sploh ni nobene zava­ro­valne kom­po­nente. Vendar pa v tej državi večje spre­membe vse pre­hi­tro dobijo nalepko radi­ka­lizma, pre­ti­ra­va­nja ali pre­hi­te­va­nja. Pri pokoj­nin­skem sis­temu, kjer se čutijo pokli­cani imeti mne­nje vsi po vrsti, od Pergama do Zveze bor­cev, je to sploh neiz­o­gibno. Verjetno bodo odpori veliki, še naj­manj pa bo štelo mne­nje tistih, ki jih to res zadeva. Gre za mlajšo aktivno gene­ra­cijo, ki ji ob upo­ko­ji­tvi čez nekaj dese­tle­tij iz prvega ste­bra grozi veli­kan­ska pokoj­nin­ska luknja in ki bo prav­za­prav s svo­jimi pri­spevki pre­ži­vljala seda­nje upokojence.

Tudi seda­nji ponu­dniki PDPZ — pokoj­nin­ske družbe, banke in zava­ro­val­nice — ne bodo nav­du­šeni. Logično je, da ne marajo večje pre­gle­dno­sti, natanč­nej­šega obve­šča­nja svo­jih strank, inten­ziv­nejše kon­ku­rence med večjim števi­lom ponu­dni­kov ter eno­stav­nega pre­sto­pa­nja var­če­val­cev med nji­ho­vimi pro­dukti. Njim bi bolj ustre­zalo to, da bi jim država kar z zako­nom za veko­maj zago­to­vila stranke z uvedbo obve­znega name­sto pro­sto­volj­nega pokoj­nin­skega var­če­va­nja. Kar prav­za­prav ni čudno — če smo neko­liko zlobni — saj je večina sred­stev PDPZ tako ali tako v upra­vlja­nju insti­tu­cij, ki so napol ali v tri­čer­tin­ski državni lasti (Triglav, Skupna, Moja naložba, Kad).

Produktni del pre­nove PDPZ je torej pred vrati. Manjka pa še tisti kos, ki spada v druge, davčne zakone. Tu bo spet morala država vzeti pamet v roke. Sedanji davčni odlog, ki sploh ni prava davčna olaj­šava, je, pred­vsem za indi­vi­du­alno pokoj­nin­sko var­če­va­nje, nava­den bla­žev žegen. Brez ustre­zne davčne spod­bude novo­sti v pra­ksi ne bodo zaživele.