Vsi, ki so včlanjeni v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ), v teh dneh od pokojninskih družb in vzajemnih pokojninskih skladov po pošti dobivajo izpiske za lansko leto, v glavnem z mizerno dejansko doseženo donosnostjo sredstev.
Objavljeno v Dnevniku, 20. februarja 2007
Kljub temu pa smo v tisku lahko nedavno zasledili nekaj pohvalnih mnenj, kako je sedanji sistem PDPZ dober in kako ni nobenega razloga za preplah. To je daleč od resnice.
Prvič, v sistem je po sedmih letih vključena manj kot polovica aktivne populacije (če bi odšteli armado javnih uslužbencev, ki so bili priključeni pod prisilo, pa še bistveno manj). Drugič, povprečna vplačana mesečna premija je smešno nizka. Tretjič, individualnih zavarovancev, ki vplačujejo sami, je le 5 odstotkov. Skratka, skupaj je v PDPZ manj sredstev kot v običajnih vzajemnih skladih in očitno je, da je sistem nezadosten. Tako je zato, ker je PDPZ, s kopico omejitev, kot jih vsebuje sedaj, neprivlačen. Neprivlačen je zaradi nepreglednosti, nefleksibilnosti, nezadostnih davčnih olajšav, obvezne zajamčene donosnosti in ker sistem ne spodbuja konkurence med ponudniki. Iz takega DPZ nihče ne bo dobil omembe vrednega dodatka k pokojnini, če se stvari v prihodnje korenito ne spremenijo.
V okviru finančnega ministrstva in službe vlade za razvoj se težav zavedajo in so pripravili predlog novega zakona, ki pomanjkljivosti odpravlja. Avtorji zakona predlagajo paleto sodobnih rešitev v novem sistemu, ki je končno tudi pravilno poimenovan kot dodatno pokojninsko »varčevanje« in ne zavarovanje, saj v fazi zbiranja sredstev sploh ni nobene zavarovalne komponente. Vendar pa v tej državi večje spremembe vse prehitro dobijo nalepko radikalizma, pretiravanja ali prehitevanja. Pri pokojninskem sistemu, kjer se čutijo poklicani imeti mnenje vsi po vrsti, od Pergama do Zveze borcev, je to sploh neizogibno. Verjetno bodo odpori veliki, še najmanj pa bo štelo mnenje tistih, ki jih to res zadeva. Gre za mlajšo aktivno generacijo, ki ji ob upokojitvi čez nekaj desetletij iz prvega stebra grozi velikanska pokojninska luknja in ki bo pravzaprav s svojimi prispevki preživljala sedanje upokojence.
Tudi sedanji ponudniki PDPZ — pokojninske družbe, banke in zavarovalnice — ne bodo navdušeni. Logično je, da ne marajo večje preglednosti, natančnejšega obveščanja svojih strank, intenzivnejše konkurence med večjim številom ponudnikov ter enostavnega prestopanja varčevalcev med njihovimi produkti. Njim bi bolj ustrezalo to, da bi jim država kar z zakonom za vekomaj zagotovila stranke z uvedbo obveznega namesto prostovoljnega pokojninskega varčevanja. Kar pravzaprav ni čudno — če smo nekoliko zlobni — saj je večina sredstev PDPZ tako ali tako v upravljanju institucij, ki so napol ali v tričertinski državni lasti (Triglav, Skupna, Moja naložba, Kad).
Produktni del prenove PDPZ je torej pred vrati. Manjka pa še tisti kos, ki spada v druge, davčne zakone. Tu bo spet morala država vzeti pamet v roke. Sedanji davčni odlog, ki sploh ni prava davčna olajšava, je, predvsem za individualno pokojninsko varčevanje, navaden blažev žegen. Brez ustrezne davčne spodbude novosti v praksi ne bodo zaživele.
Država naj vzame pamet v roke
Vsi, ki so včlanjeni v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ), v teh dneh od pokojninskih družb in vzajemnih pokojninskih skladov po pošti dobivajo izpiske za lansko leto, v glavnem z mizerno dejansko doseženo donosnostjo sredstev.
Prvič, v sistem je po sedmih letih vključena manj kot polovica aktivne populacije (če bi odšteli armado javnih uslužbencev, ki so bili priključeni pod prisilo, pa še bistveno manj). Drugič, povprečna vplačana mesečna premija je smešno nizka. Tretjič, individualnih zavarovancev, ki vplačujejo sami, je le 5 odstotkov. Skratka, skupaj je v PDPZ manj sredstev kot v običajnih vzajemnih skladih in očitno je, da je sistem nezadosten. Tako je zato, ker je PDPZ, s kopico omejitev, kot jih vsebuje sedaj, neprivlačen. Neprivlačen je zaradi nepreglednosti, nefleksibilnosti, nezadostnih davčnih olajšav, obvezne zajamčene donosnosti in ker sistem ne spodbuja konkurence med ponudniki. Iz takega DPZ nihče ne bo dobil omembe vrednega dodatka k pokojnini, če se stvari v prihodnje korenito ne spremenijo.
V okviru finančnega ministrstva in službe vlade za razvoj se težav zavedajo in so pripravili predlog novega zakona, ki pomanjkljivosti odpravlja. Avtorji zakona predlagajo paleto sodobnih rešitev v novem sistemu, ki je končno tudi pravilno poimenovan kot dodatno pokojninsko »varčevanje« in ne zavarovanje, saj v fazi zbiranja sredstev sploh ni nobene zavarovalne komponente. Vendar pa v tej državi večje spremembe vse prehitro dobijo nalepko radikalizma, pretiravanja ali prehitevanja. Pri pokojninskem sistemu, kjer se čutijo poklicani imeti mnenje vsi po vrsti, od Pergama do Zveze borcev, je to sploh neizogibno. Verjetno bodo odpori veliki, še najmanj pa bo štelo mnenje tistih, ki jih to res zadeva. Gre za mlajšo aktivno generacijo, ki ji ob upokojitvi čez nekaj desetletij iz prvega stebra grozi velikanska pokojninska luknja in ki bo pravzaprav s svojimi prispevki preživljala sedanje upokojence.
Tudi sedanji ponudniki PDPZ — pokojninske družbe, banke in zavarovalnice — ne bodo navdušeni. Logično je, da ne marajo večje preglednosti, natančnejšega obveščanja svojih strank, intenzivnejše konkurence med večjim številom ponudnikov ter enostavnega prestopanja varčevalcev med njihovimi produkti. Njim bi bolj ustrezalo to, da bi jim država kar z zakonom za vekomaj zagotovila stranke z uvedbo obveznega namesto prostovoljnega pokojninskega varčevanja. Kar pravzaprav ni čudno — če smo nekoliko zlobni — saj je večina sredstev PDPZ tako ali tako v upravljanju institucij, ki so napol ali v tričertinski državni lasti (Triglav, Skupna, Moja naložba, Kad).
Produktni del prenove PDPZ je torej pred vrati. Manjka pa še tisti kos, ki spada v druge, davčne zakone. Tu bo spet morala država vzeti pamet v roke. Sedanji davčni odlog, ki sploh ni prava davčna olajšava, je, predvsem za individualno pokojninsko varčevanje, navaden blažev žegen. Brez ustrezne davčne spodbude novosti v praksi ne bodo zaživele.
Sorodni članki