Vzajemni sklad je skupek premoženja, oblikovan z namenom čim boljšega plemenitenja tega premoženja. Sklad je v lasti vseh vlagateljev, ki so vanj vplačali denar, sorazmerno z njihovimi deleži. S skladom upravlja posebno podjetje, ki se imenuje družba za upravljanje. Vlagatelji lahko v sklad prosto vplačujejo denar (kupujejo točke sklada) in iz njega dvigujejo denar (prodajajo točke sklada). Prodaja in nakup poteka po trenutni vrednosti točke, ki se praviloma dnevno spreminja in je odvisna od tega, kakšne cene na trgu tisti dan dosegajo vrednostni papirji (delnice, obveznice), ki jih ima v lasti sklad.
Komu so vzajemni skladi namenjeni
Vzajemni sklad je namenjen velikemu številu malih varčevalcev. Zato niso potrebni visoki zneski vplačil, ni potrebno nobeno posebno znanje ali angažiranje vlagatelja med trajanjem varčevanja. Vse v zvezi s skladom opravlja družba za upravljanje. V praksi ljudje v skladih varčujejo za razne namene (»zlata rezerva«, nakup večjih dobrin, dodatek k pokojnini v prihodnosti, šolanje otrok) v obdobjih od nekaj let navzgor. Praktično za vsak tip varčevalca obstaja zanj primeren sklad.
Kakšna je razlika med krovnim skladom in vzajemnim skladom
Krovni sklad je pravno-formalni mehanizem, ki »pod eno kapo« združuje dva ali več podskladov v upravljanju iste družbe za upravljanje. Podsklad je pravzaprav ime za »vzajemni sklad, ki deluje v sklopu krovnega sklada«. Glavna prednost krovnih skladov so davčne ugodnosti.
Kako sta povezani varnost in donosnost nalaganja v vzajemne sklade
Pri naložbah denarja z besedo »varnost« običajno mislimo na nizko tveganost oziroma visoko predvidljivost končnega izkupička. Pri varni naložbi z veliko verjetnostjo vnaprej vemo, koliko bomo na koncu dobili. Bolj ko je naložba tvegana, manjša je ta predvidljivost. Pri visoko tveganih naložbah so možni razni izidi — od zelo slabega (visoka izguba) do zelo dobrega (visok dobiček).Povezava med pojmoma »donosnost« in »tveganost« pomeni: visoko donosnost lahko dosežemo samo z visokim tveganjem. Ali z drugimi besedami: če ne prenesemo visokih izgub, se moramo sprijazniti z nižjim pričakovanim donosom.
Po katerih lastnostih se skladi razlikujejo med seboj
Glavni kriterij razlikovanja je naložbena politika. S tem mislimo na omejitve, v katere vrednostne papirje in v kakšni meri lahko sklad nalaga svoja sredstva. Omejitve so zapisane v pravilih upravljanja sklada. Tako ločimo delniške, obvezniške, denarne in mešane vzajemne sklade, obstajajo pa tudi podrobnejše delitve. Ostale razlike med skladi so pri stroških, aktivnosti upravljanja (bolj ali manj pogosto trgovanje) in drugo.
Katere so druge prednosti skladov
Prihranki so varčevalcu vedno na voljo (denar ni vezan), vplačevanje in izplačevanje poteka povsem po želji.
Trenutna vrednost vloge v skladu je varčevalcu vedno (vsak dan) znana, kajti vrednost točke se sproti objavlja v časopisih in drugod.
Stroški so nižji, kot bi bili pri samostojnem vlaganju v vrednostne papirje.
Ponudniki skladov so zakonsko regulirani in pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev.
Izbira skladov na trgu je pestra, zato si varčevalec lahko izbere primernega glede na svoj položaj, želje in odnos do tveganja.
V čem se varčevanje v skladih razlikuje od tistega v banki ali zavarovalnici
Bančne vloge so zajamčene do vrednosti 50.000 EUR (začasno neomejeno jamstvo velja do 31.12. 2010), pri skladih pa (praviloma) ni nobenega jamstva, da bo varčevalec lahko dvignil najmanj toliko denarja, kot ga je vložil. Bančne vloge imajo lahko fiksne ali spremenljive obrestne mere, pri skladih pa vnaprej znane donosnosti ni.
Življenjska zavarovanja vključujejo tudi izplačilo vnaprej dogovorjene zavarovalnine v primeru smrti zavarovanca, pri skladih tega ni. Nekatera življenjska zavarovanja vsebujejo jamstvo višine končnega izplačila ob poteku zavarovalne dobe, česar pri skladih ni. Življenjska zavarovanja so kombinacija varčevanja in zavarovanja, vzajemni skladi pa predstavljajo čisto varčevanje.
Donos, stroški, davki
Kaj je donosnost pri vzajemnem skladu
Beseda donosnost pri skladih običajno pomeni spremembo vrednosti točke v določenem časovnem obdobju, izračunano v odstotkih. Ta pa se spreminja glede na nihanje vrednosti naložb (delnic, obveznic…), ki jih ima sklad.Če je na koncu leta točka višje, kot je bila v začetku leta, je sklad v tem obdobju ustvaril pozitiven donos (dobiček), če pa je nižja, je bil donos negativen (izguba). Pri objavljenih donosih običajno niso upoštevane vstopne in izstopne provizije ter davki.Donos pri skladu — drugače kot v banki — ni in ne more biti vnaprej znan.
Kaj je pomeni povprečna letna donosnost
Povprečna letna donosnost je tisti skupni imenovalec, ki nam omogoča, da primerjemo donose, dosežene v različnih časovnih obdobjih. Vprašanje: če je prvi sklad dosegel 20% donosa v dveh letih, drugi pa 40% v štirih letih, pri katerem od obeh je bila rast hitrejša? Izračun pravi, da je v prvem primeru povprečna letna donosnost 9,54%, v drugem pa 8,78%. Prvi je bil torej uspešnejši. Izračunana vrednost 9,54% nam pove, da če vložimo 100 evrov in v prvem letu dosežemo 9,54% donosa in potem celotni izkupiček naložimo še za eno leto in spet dosežemo 9,54% donosa, smo v teh dveh letih skupno ustvarili 20% in imamo na koncu 120 evrov (brez upoštevanja provizij in davkov).
Kaj je obrestno obrestni račun
Obrestno-obrestni račun je izraz iz bančništva, ki ponazarja, kako narašča glavnica, če so po koncu obdobja k njej pripisane obresti in če tako povečana glavnica potem služi kot nova glavnica za naslednje obdobje varčevanja. Pri skladih tako računanje uporabimo v primeru, ko skladi na koncu leta ne izplačajo dobička vlagateljem, ampak ves doseženi dobiček sproti ponovno vložijo (reinvestirajo) in je le-ta že upoštevan v vrednosti točke. Tak način poslovanja velja za ogromno večino skladov, ki so na voljo v Sloveniji.
Kako je z davki pri skladih
Vlagatelj (fizična oseba) plača davek od doseženega dobička. Osnova za davek je razlika med prodajno in nabavno vrednostjo. Davčna stopnja je odvisna od tega, koliko časa je minilo od nakupa do prodaje. Lestvica obdavčitve doseženega dobička (stanje zakonodaje 2006 in naprej) je padajoča: 20%, če je minilomanj kot pet let, 15% za obdobje 5 do 10 let in tako naprej.
Kako je s stroški vlaganja pri skladi
Neposredni strošek vlagatelja sta vstopna in izstopna provizija, ki ju plača vlagatelj ob vsakem vplačilu ali izplačilu iz sklada. Izraženi sta v odstotku od zneska. Glavni posredni strošek je upravljavska provizija, ki se iz sredstev sklada plačuje družbi za upravljanje. Ta strošek ni viden, ker je že zajet v izračunu vrednosti točke. Drugih stroškov (npr. vodenje računa) pri skladih ni. Vse provizije so znane vnaprej in javno objavljene.
Kako poteka varčevanje in kako izbrati
Kaj moram opraviti, preden začnem varčevati v skladih
Vsaj približno se moram poučiti o tem, v kaj vstopam (zato berete to besedilo).
Razmisliti moram, kakšna je moja finančna situacija, kakšne so moje možnosti varčevanja, želje, omejitve in predvidevanja za naprej.
Vsaj malo se moram seznaniti z vrstami skladov, ki so na voljo na trgu, da dobim občutek, kaj vse obstaja.
Razmisliti moram, ali imam svoje prihranke vsaj delno razpršene med različne oblike naložb (denar, nepremičnine, vzajemni skladi, delnice), kajti staviti na eno samo vrsto naložb je tvegano.
Kako začnem varčevati v skladih
V skladu lahko varčujem po podpisu pristopne izjave k pravilom upravljanja oziroma pristopu na drug način. S tem potrjujem, da se strinjam s pogoji poslovanja sklada. Vendar pa pa podpis pristopne izjave varčevalca nikakor ne zavezuje, da bo tudi zares vplačal v sklad, niti časovno niti zneskovno.
Ali je pomembno, kje pristopim k sklad
K skladu lahko pristopite neposredno pri družbi za upravljanje ali pri katerem od njenih pogodbenih partnerjev (njihovi naslovi so našteti na spletnih straneh družb za upravljanje). Vaši stroški so enaki, ne glede na to, kje pristopate. Če boste pristopili pri pogodbenem partnerju, bo (praviloma) obračunano vstopno provizijo od vaših prihodnjih vplačil v sklad dobil ta partner, sicer pa bi vstopno provizijo v celoti zadržala družba za upravljanje.
Kako je z nakupom točk na borzi
Točke nekaterih skladov kotirajo na borzi (MP-Balkan.SI, Probanka Globalni naložbeni sklad itd.). Pri njih lahko točke kupimo kar neposredno, tako kot katerekoli delnice z Ljubljanske borze, z običajno borzno provizijo (odpade podpisovanje pristopne izjave). Lahko pa pristopimo tudi na klasičen način, vendar je to dražje.
Kako je z nakupom prek OTC trga
Nekatere borzne hiše in banke omogočajo takoimenovani pristop prek OTC trga. To pomeni, da oni za nas uredijo pristop skladu in nakup točk, običajno za sklade iz tujine, ki se v Sloveniji ne tržijo. To ni enako kot nakup točk na borzi.
Kako vlagamo in dvigamo denar
Po opravljenem pristopu k skladu lahko kupimo točke sklada. Razen izjemoma (pri nekaterih skladih) je postopek nakupa povsem enostaven: vlagatelj na bančni račun sklada (s podatki iz svoje pristopne izjave) nakaže znesek, ki ga želi vložiti. Družba za upravljanje odšteje vstopno provizijo, preostanek pa pretvori v točke sklada po tekoči vrednosti in vlagatelju pošlje potrdilo o nakupu.Vlagamo brez obvez — takrat in toliko, kot se odločimo sami, razen če smo se izrecno zavezali za določen urnik in zneske vplačil (t.i. varčevalni načrt).Prodajo točk v večini primerov napovemo tako, da pošljemo zahtevek za prodajo družbi za upravljanje, ki ustrezno število točk pretvori v znesek po tekoči vrednosti in ga, najkasneje v 5 delovnih dneh, nakaže na vlagateljev bančni račun ter mu pošlje potrdilo o novem stanju točk.
Kako izberem pravi sklad
Vprašanje, ali boste v množici več sto skladov na trgu izbrali »pravega«, ni pravo vprašanje. Pomembno je, ali boste izbrali »dovolj dober sklad«: ustrezno vrsto sklada ali skladov za tisto razporeditev naložb, ki je za vašo situacijo primerna. Najpogosteje je za začetek najprimernejši dobro razpršen mešani sklad, ki vlaga tako v delnice kot v obveznice raznih vrst in z raznih geografskih območij. V začetku, preden si naberete nekaj izkušenj s skladi, ni potrebno komplicirati z zelo podrobno cepitvijo prihrankov v veliko število različnih skladov.
V koliko skladih je smiselno varčevati
Že en sam sklad lahko zagotovi razpršenost naložb, ki je za marsikoga povsem zadostna, npr. globalni mešani sklad. Vsekakor s številom ni treba pretiravati, še posebej ne v začetku pri varčevalcih, ki doslej niso imeli izkušenj z vrednostnimi papirji. Za začetnike povsem zadoščajo eden, dva ali trije skladi, tudi za zahtevnejše in izkušenejše je število nekje do največ 7 povsem dovolj.
Ali je pri izbiri pomembno, ali sklad upravlja domača ali tuja družba
Vse slovenske družbe za upravljanje delujejo po slovenski zakonodaji, tuji upravljavci, ki ponujajo svoje sklade v Sloveniji, pa delujejo po zakonodaji svoje matične države. Ti zakoni so sicer vsi usklajeni z evropsko direktivo, ki pokriva to področje, vendar so med njimi majhne razlike.V praksi lahko vlagatelj opazi le malenkostne razlike pri naložbeni politiki (tuji imajo običajno več manevrskega prostora pri naložbah), opazni so tudi nižji upravljavski stroški, ki so posledica ekonomije obsega. Tuji skladi so namreč praviloma veliko večji od domačih in si lahko privoščijo nižje upravljavske provizije.
Ali je pri izbiri pomembno, kako visoke so provizije sklada
Vstopne in izstopne provizije so enkratni strošek in so manj pomembne. Bolj pomembna je upravljavska provizija, ki ves čas najeda premoženje sklada. Zelo pomembno pri tem je, da med seboj primerjamo samo sklade s podobno naložbeno usmerjenostjo.V nasprotju s položajem pri mnogih potrošnih dobrinah pri skladih nikakor ne velja, da bomo pri dražjem skladu (z višjo upravljavsko provizijo) zagotovili boljšo storitev in višje donose kot pri cenejšem skladu. Kvečjemu obratno: raziskave v svetu kažejo, da večina dolgoročno najdonosnejših skladov spada med tiste, ki imajo stroške, nižje od povprečja.
Ali je pri izbiri pomembno, kolikšna je vrednost točke sklada (VEP)?
Ali VEP znaša 2 evra ali 10 ali 100 je za izbiranje povsem nepomembno. To nikakor ne pomeni, da je sklad z nižjo VEP cenejši (ugodnejši) kot sklad z višjo. Ravno tako, kot je vseeno ali imate bankovec za 10 evrov ali 10 kovancev po 1 evro. Edina posledica višje VEP je, da najmanjši možni znesek vplačila ponavadi znaša 1 točko sklada. Pri skladu z visoko VEP torej drobna vplačila niso možna.
Ali je bolje vložiti celoten znesek naenkrat ali pa ga vlagati po kosih?
Tega vnaprej ne moremo vedeti. Odvisno je od tega, kako se bo gibala vrednost VEP v prihodnosti.
Kdaj je najboljši trenutek za vplačilo?
Najugodneje je kupovati takrat, ko je cena najnižja. Vendar žal to, kdaj je bila cena sklada naugodnejša, lahko ugotovimo šele kasneje, ne pa sproti. V najugodnejšem trenutku praviloma ne moremo vplačati. Zato včasih, malo za šalo, v bistvu pa zares pravimo, da je najboljši trenutek takoj. S tem mislimo, da je bistveno začeti z varčevanjem, ne pa odlašati v iskanju najboljšega trenutka.
Kolikšen del vloženega zneska lahko izgubim, če bom imel smolo?
Pri ocenjevanju morebitne izgube si lahko pomagamo s preteklim dogajanjem. Nekaj teorije o tem si lahko preberete tukaj, sicer pa velja: bolj ko je nek sklad ozko specializiran, večjo izgubo lahko pridela. Za konkreten občutek pa navedimo nekaj največjih enoletnih padcev, po stanju v avgustu 2008.
RCM EurasienAktien (azijske delnice): –57%
EEF Equities High Tech (visokotehnološke delnice): –55%
SGAM Equtitesn US Concentrated Core (ameriške delnice): –50%
MP-BALKAN.SI (balkanske delnice): –47%
SGAM Equities Europe (zahodnoevropske delnice): –43%
RCM Global Mix (uravnoteženi sklad): –25%
PIA Dollar Bond (ameriške obveznice): –17%
SGAM Bond World (globalne obveznice): –9%
PIA Euro Government Bond (državne obveznice evrskega območja): –3%
Kako mi lahko pri izboru sklada pomaga svetovalec?
Ne pričakujte čudežev. Nihče ne ve, kateri sklad (ali naložba na sploh) bo v nekem obdobju najbolj zrasla in kdaj je optimalen trenutek za nakup oziroma prodajo. Svetovalec vam lahko predvsem pomaga:
pri uskladitvi vaših ciljev in situacijo z realnostjo;
z umestitvijo druge dimenzije vlaganja — tveganja — v vaš načrt.
Primerjava z drugimi oblikami naložb
Prednosti in slabosti naložbenega življenjskega zavarovanja v primerjavi s skladi
Naložbeno življenjsko zavarovanje (NŽZ) vključuje posredno vlaganje v vzajemne sklade. Nastopa v različnih oblikah, ki jim je skupno, da zagotavljajo določeno izplačilo upravičencem (dedičem) v primeru smrti zavarovanca. To zagotovilo velja takoj, že po plačilu prve premije. Medtem ko pri skladih dediči v primeru smrti vlagatelja v sklad podedujejo njegovo vlogo, kolikor je pač vredna, pri NŽZ pogosto dobijo več, kot je zavarovanec vplačal. Če zavarovanec preživi celotno zavarovalno dobo, pa bo končni izplačani znesek pri posredni naložbi v sklad (preko NŽZ) nižji, kot bi bil pri neposrednen vlaganju v isti sklad, kajti v tem primeru so stroški nižji.
Prednosti in slabosti neposrednega samostojnega vlaganja v delnice in obveznice
V delnice in obveznice lahko vlagamo tudi sami. Glavna prednost je popolna svoboda — kupujemo in prodajamo, kar želimo, kadar želimo in kolikor želimo. To pomeni, da nismo vezani na omejitve, ki jih vsebujejo vzajemni skladi o dovoljenih naložbah in njihov razpršenosti.Za samostojno trgovanje je potrebno znanje (da poznam lastnosti posameznih vrst naložb), čas (da lahko spremljam dogajanje na trgih, kamor vlagam in lahko pravočasno ukrepam, kadar je treba), in denar (da imam dovolj velik znesek, da ga lahko ustrezno razpršim na večje število naložb in da stroški pri tem niso pretirano visoki). Pomanjkljivost samostojnega vlaganja je davčno manj ugoden položaj. Če delnice kupuje in prodaja sam vlagatelj, mu pri tem nastane davčna obveznost, če pa isto počne vzajemni sklad, vlagatelju ne nastanejo davčne posledice.
Prednost in slabost individualnega upravljanja pri borzni hiši
Pri individualnem upravljanju premoženja v borzni hiši, vlagatelj kupi storitev upravljanja profesionalca, vendar še vedno ostaja lastnik vrednostnih papirjev, v katere je njen denar naložen (to je davčno manj ugodno). Vlagatelj ohranja svobodo pri izbiranju naložb, vendar pa potrebuje večji začetni znesek. Storitev je zelo prilagodljiva in je predmet konkretnega pogodbenega dogovora stranke in upravljavca. Stroški so praviloma višji kot pri vlaganju v sklad.
Še več informacij
Dodatne informacije lahko najdete v online brošuri, ki jo je jeseni 2008 izdala Zveza potrošnikov Slovenije.
Ali je vredno toliko kot nekoč?: Institucionalni lastniki premoženja so se včasih prisiljeni soočiti z ugotovitvijo, da je neka naložba vredna manj kot prej, in znižati vrednost tudi ...
Niste vi za te stvari: Krekovcem finance nikakor ne gredo od rok. Že pred skoraj 10 leti so najprej izgubili Krekovo banko (ki zdaj uspešno deluje v skupini Raiffeisen), pot...
Izrečenih kazni ne morejo skrivati: Eden od neobičajnih zakonskih predpisov je tisti, ki slovenskim družbam za upravljanje zapoveduje, da same na svojih spletnih straneh objavijo, kadar ...
Citat dneva
The only function of economic forecasting is to make astrology look respectable. -- John Kenneth Galbraith
RSS prispevki
Mobilno
Družabno
Vzajemni skladi — kratek vodič za popolne začetnike
Prvikrat objavljeno na Finančni točki, 22. februarja 2007 (zadnjič osveženo 6. decembra 2009)
Osnovni pojmi
Kaj je vzajemni sklad
Vzajemni sklad je skupek premoženja, oblikovan z namenom čim boljšega plemenitenja tega premoženja. Sklad je v lasti vseh vlagateljev, ki so vanj vplačali denar, sorazmerno z njihovimi deleži. S skladom upravlja posebno podjetje, ki se imenuje družba za upravljanje. Vlagatelji lahko v sklad prosto vplačujejo denar (kupujejo točke sklada) in iz njega dvigujejo denar (prodajajo točke sklada). Prodaja in nakup poteka po trenutni vrednosti točke, ki se praviloma dnevno spreminja in je odvisna od tega, kakšne cene na trgu tisti dan dosegajo vrednostni papirji (delnice, obveznice), ki jih ima v lasti sklad.
Komu so vzajemni skladi namenjeni
Vzajemni sklad je namenjen velikemu številu malih varčevalcev. Zato niso potrebni visoki zneski vplačil, ni potrebno nobeno posebno znanje ali angažiranje vlagatelja med trajanjem varčevanja. Vse v zvezi s skladom opravlja družba za upravljanje. V praksi ljudje v skladih varčujejo za razne namene (»zlata rezerva«, nakup večjih dobrin, dodatek k pokojnini v prihodnosti, šolanje otrok) v obdobjih od nekaj let navzgor. Praktično za vsak tip varčevalca obstaja zanj primeren sklad.
Kakšna je razlika med krovnim skladom in vzajemnim skladom
Krovni sklad je pravno-formalni mehanizem, ki »pod eno kapo« združuje dva ali več podskladov v upravljanju iste družbe za upravljanje. Podsklad je pravzaprav ime za »vzajemni sklad, ki deluje v sklopu krovnega sklada«. Glavna prednost krovnih skladov so davčne ugodnosti.
Kako sta povezani varnost in donosnost nalaganja v vzajemne sklade
Pri naložbah denarja z besedo »varnost« običajno mislimo na nizko tveganost oziroma visoko predvidljivost končnega izkupička. Pri varni naložbi z veliko verjetnostjo vnaprej vemo, koliko bomo na koncu dobili. Bolj ko je naložba tvegana, manjša je ta predvidljivost. Pri visoko tveganih naložbah so možni razni izidi — od zelo slabega (visoka izguba) do zelo dobrega (visok dobiček).Povezava med pojmoma »donosnost« in »tveganost« pomeni: visoko donosnost lahko dosežemo samo z visokim tveganjem. Ali z drugimi besedami: če ne prenesemo visokih izgub, se moramo sprijazniti z nižjim pričakovanim donosom.
Po katerih lastnostih se skladi razlikujejo med seboj
Glavni kriterij razlikovanja je naložbena politika. S tem mislimo na omejitve, v katere vrednostne papirje in v kakšni meri lahko sklad nalaga svoja sredstva. Omejitve so zapisane v pravilih upravljanja sklada. Tako ločimo delniške, obvezniške, denarne in mešane vzajemne sklade, obstajajo pa tudi podrobnejše delitve. Ostale razlike med skladi so pri stroških, aktivnosti upravljanja (bolj ali manj pogosto trgovanje) in drugo.
Katere so druge prednosti skladov
V čem se varčevanje v skladih razlikuje od tistega v banki ali zavarovalnici
Donos, stroški, davki
Kaj je donosnost pri vzajemnem skladu
Beseda donosnost pri skladih običajno pomeni spremembo vrednosti točke v določenem časovnem obdobju, izračunano v odstotkih. Ta pa se spreminja glede na nihanje vrednosti naložb (delnic, obveznic…), ki jih ima sklad.Če je na koncu leta točka višje, kot je bila v začetku leta, je sklad v tem obdobju ustvaril pozitiven donos (dobiček), če pa je nižja, je bil donos negativen (izguba). Pri objavljenih donosih običajno niso upoštevane vstopne in izstopne provizije ter davki.Donos pri skladu — drugače kot v banki — ni in ne more biti vnaprej znan.
Kaj je pomeni povprečna letna donosnost
Povprečna letna donosnost je tisti skupni imenovalec, ki nam omogoča, da primerjemo donose, dosežene v različnih časovnih obdobjih. Vprašanje: če je prvi sklad dosegel 20% donosa v dveh letih, drugi pa 40% v štirih letih, pri katerem od obeh je bila rast hitrejša? Izračun pravi, da je v prvem primeru povprečna letna donosnost 9,54%, v drugem pa 8,78%. Prvi je bil torej uspešnejši. Izračunana vrednost 9,54% nam pove, da če vložimo 100 evrov in v prvem letu dosežemo 9,54% donosa in potem celotni izkupiček naložimo še za eno leto in spet dosežemo 9,54% donosa, smo v teh dveh letih skupno ustvarili 20% in imamo na koncu 120 evrov (brez upoštevanja provizij in davkov).
Kaj je obrestno obrestni račun
Obrestno-obrestni račun je izraz iz bančništva, ki ponazarja, kako narašča glavnica, če so po koncu obdobja k njej pripisane obresti in če tako povečana glavnica potem služi kot nova glavnica za naslednje obdobje varčevanja. Pri skladih tako računanje uporabimo v primeru, ko skladi na koncu leta ne izplačajo dobička vlagateljem, ampak ves doseženi dobiček sproti ponovno vložijo (reinvestirajo) in je le-ta že upoštevan v vrednosti točke. Tak način poslovanja velja za ogromno večino skladov, ki so na voljo v Sloveniji.
Kako je z davki pri skladih
Vlagatelj (fizična oseba) plača davek od doseženega dobička. Osnova za davek je razlika med prodajno in nabavno vrednostjo. Davčna stopnja je odvisna od tega, koliko časa je minilo od nakupa do prodaje. Lestvica obdavčitve doseženega dobička (stanje zakonodaje 2006 in naprej) je padajoča: 20%, če je minilomanj kot pet let, 15% za obdobje 5 do 10 let in tako naprej.
Kako je s stroški vlaganja pri skladi
Neposredni strošek vlagatelja sta vstopna in izstopna provizija, ki ju plača vlagatelj ob vsakem vplačilu ali izplačilu iz sklada. Izraženi sta v odstotku od zneska. Glavni posredni strošek je upravljavska provizija, ki se iz sredstev sklada plačuje družbi za upravljanje. Ta strošek ni viden, ker je že zajet v izračunu vrednosti točke. Drugih stroškov (npr. vodenje računa) pri skladih ni. Vse provizije so znane vnaprej in javno objavljene.
Kako poteka varčevanje in kako izbrati
Kaj moram opraviti, preden začnem varčevati v skladih
Kako začnem varčevati v skladih
V skladu lahko varčujem po podpisu pristopne izjave k pravilom upravljanja oziroma pristopu na drug način. S tem potrjujem, da se strinjam s pogoji poslovanja sklada. Vendar pa pa podpis pristopne izjave varčevalca nikakor ne zavezuje, da bo tudi zares vplačal v sklad, niti časovno niti zneskovno.
Ali je pomembno, kje pristopim k sklad
K skladu lahko pristopite neposredno pri družbi za upravljanje ali pri katerem od njenih pogodbenih partnerjev (njihovi naslovi so našteti na spletnih straneh družb za upravljanje). Vaši stroški so enaki, ne glede na to, kje pristopate. Če boste pristopili pri pogodbenem partnerju, bo (praviloma) obračunano vstopno provizijo od vaših prihodnjih vplačil v sklad dobil ta partner, sicer pa bi vstopno provizijo v celoti zadržala družba za upravljanje.
Kako je z nakupom točk na borzi
Točke nekaterih skladov kotirajo na borzi (MP-Balkan.SI, Probanka Globalni naložbeni sklad itd.). Pri njih lahko točke kupimo kar neposredno, tako kot katerekoli delnice z Ljubljanske borze, z običajno borzno provizijo (odpade podpisovanje pristopne izjave). Lahko pa pristopimo tudi na klasičen način, vendar je to dražje.
Kako je z nakupom prek OTC trga
Nekatere borzne hiše in banke omogočajo takoimenovani pristop prek OTC trga. To pomeni, da oni za nas uredijo pristop skladu in nakup točk, običajno za sklade iz tujine, ki se v Sloveniji ne tržijo. To ni enako kot nakup točk na borzi.
Kako vlagamo in dvigamo denar
Po opravljenem pristopu k skladu lahko kupimo točke sklada. Razen izjemoma (pri nekaterih skladih) je postopek nakupa povsem enostaven: vlagatelj na bančni račun sklada (s podatki iz svoje pristopne izjave) nakaže znesek, ki ga želi vložiti. Družba za upravljanje odšteje vstopno provizijo, preostanek pa pretvori v točke sklada po tekoči vrednosti in vlagatelju pošlje potrdilo o nakupu.Vlagamo brez obvez — takrat in toliko, kot se odločimo sami, razen če smo se izrecno zavezali za določen urnik in zneske vplačil (t.i. varčevalni načrt).Prodajo točk v večini primerov napovemo tako, da pošljemo zahtevek za prodajo družbi za upravljanje, ki ustrezno število točk pretvori v znesek po tekoči vrednosti in ga, najkasneje v 5 delovnih dneh, nakaže na vlagateljev bančni račun ter mu pošlje potrdilo o novem stanju točk.
Kako izberem pravi sklad
Vprašanje, ali boste v množici več sto skladov na trgu izbrali »pravega«, ni pravo vprašanje. Pomembno je, ali boste izbrali »dovolj dober sklad«: ustrezno vrsto sklada ali skladov za tisto razporeditev naložb, ki je za vašo situacijo primerna. Najpogosteje je za začetek najprimernejši dobro razpršen mešani sklad, ki vlaga tako v delnice kot v obveznice raznih vrst in z raznih geografskih območij. V začetku, preden si naberete nekaj izkušenj s skladi, ni potrebno komplicirati z zelo podrobno cepitvijo prihrankov v veliko število različnih skladov.
V koliko skladih je smiselno varčevati
Že en sam sklad lahko zagotovi razpršenost naložb, ki je za marsikoga povsem zadostna, npr. globalni mešani sklad. Vsekakor s številom ni treba pretiravati, še posebej ne v začetku pri varčevalcih, ki doslej niso imeli izkušenj z vrednostnimi papirji. Za začetnike povsem zadoščajo eden, dva ali trije skladi, tudi za zahtevnejše in izkušenejše je število nekje do največ 7 povsem dovolj.
Ali je pri izbiri pomembno, ali sklad upravlja domača ali tuja družba
Vse slovenske družbe za upravljanje delujejo po slovenski zakonodaji, tuji upravljavci, ki ponujajo svoje sklade v Sloveniji, pa delujejo po zakonodaji svoje matične države. Ti zakoni so sicer vsi usklajeni z evropsko direktivo, ki pokriva to področje, vendar so med njimi majhne razlike.V praksi lahko vlagatelj opazi le malenkostne razlike pri naložbeni politiki (tuji imajo običajno več manevrskega prostora pri naložbah), opazni so tudi nižji upravljavski stroški, ki so posledica ekonomije obsega. Tuji skladi so namreč praviloma veliko večji od domačih in si lahko privoščijo nižje upravljavske provizije.
Ali je pri izbiri pomembno, kako visoke so provizije sklada
Vstopne in izstopne provizije so enkratni strošek in so manj pomembne. Bolj pomembna je upravljavska provizija, ki ves čas najeda premoženje sklada. Zelo pomembno pri tem je, da med seboj primerjamo samo sklade s podobno naložbeno usmerjenostjo.V nasprotju s položajem pri mnogih potrošnih dobrinah pri skladih nikakor ne velja, da bomo pri dražjem skladu (z višjo upravljavsko provizijo) zagotovili boljšo storitev in višje donose kot pri cenejšem skladu. Kvečjemu obratno: raziskave v svetu kažejo, da večina dolgoročno najdonosnejših skladov spada med tiste, ki imajo stroške, nižje od povprečja.
Ali je pri izbiri pomembno, kolikšna je vrednost točke sklada (VEP)?
Ali VEP znaša 2 evra ali 10 ali 100 je za izbiranje povsem nepomembno. To nikakor ne pomeni, da je sklad z nižjo VEP cenejši (ugodnejši) kot sklad z višjo. Ravno tako, kot je vseeno ali imate bankovec za 10 evrov ali 10 kovancev po 1 evro. Edina posledica višje VEP je, da najmanjši možni znesek vplačila ponavadi znaša 1 točko sklada. Pri skladu z visoko VEP torej drobna vplačila niso možna.
Ali je bolje vložiti celoten znesek naenkrat ali pa ga vlagati po kosih?
Tega vnaprej ne moremo vedeti. Odvisno je od tega, kako se bo gibala vrednost VEP v prihodnosti.
Kdaj je najboljši trenutek za vplačilo?
Najugodneje je kupovati takrat, ko je cena najnižja. Vendar žal to, kdaj je bila cena sklada naugodnejša, lahko ugotovimo šele kasneje, ne pa sproti. V najugodnejšem trenutku praviloma ne moremo vplačati. Zato včasih, malo za šalo, v bistvu pa zares pravimo, da je najboljši trenutek takoj. S tem mislimo, da je bistveno začeti z varčevanjem, ne pa odlašati v iskanju najboljšega trenutka.
Kolikšen del vloženega zneska lahko izgubim, če bom imel smolo?
Pri ocenjevanju morebitne izgube si lahko pomagamo s preteklim dogajanjem. Nekaj teorije o tem si lahko preberete tukaj, sicer pa velja: bolj ko je nek sklad ozko specializiran, večjo izgubo lahko pridela. Za konkreten občutek pa navedimo nekaj največjih enoletnih padcev, po stanju v avgustu 2008.
Kako mi lahko pri izboru sklada pomaga svetovalec?
Ne pričakujte čudežev. Nihče ne ve, kateri sklad (ali naložba na sploh) bo v nekem obdobju najbolj zrasla in kdaj je optimalen trenutek za nakup oziroma prodajo. Svetovalec vam lahko predvsem pomaga:
Primerjava z drugimi oblikami naložb
Prednosti in slabosti naložbenega življenjskega zavarovanja v primerjavi s skladi
Naložbeno življenjsko zavarovanje (NŽZ) vključuje posredno vlaganje v vzajemne sklade. Nastopa v različnih oblikah, ki jim je skupno, da zagotavljajo določeno izplačilo upravičencem (dedičem) v primeru smrti zavarovanca. To zagotovilo velja takoj, že po plačilu prve premije. Medtem ko pri skladih dediči v primeru smrti vlagatelja v sklad podedujejo njegovo vlogo, kolikor je pač vredna, pri NŽZ pogosto dobijo več, kot je zavarovanec vplačal. Če zavarovanec preživi celotno zavarovalno dobo, pa bo končni izplačani znesek pri posredni naložbi v sklad (preko NŽZ) nižji, kot bi bil pri neposrednen vlaganju v isti sklad, kajti v tem primeru so stroški nižji.
Prednosti in slabosti neposrednega samostojnega vlaganja v delnice in obveznice
V delnice in obveznice lahko vlagamo tudi sami. Glavna prednost je popolna svoboda — kupujemo in prodajamo, kar želimo, kadar želimo in kolikor želimo. To pomeni, da nismo vezani na omejitve, ki jih vsebujejo vzajemni skladi o dovoljenih naložbah in njihov razpršenosti.Za samostojno trgovanje je potrebno znanje (da poznam lastnosti posameznih vrst naložb), čas (da lahko spremljam dogajanje na trgih, kamor vlagam in lahko pravočasno ukrepam, kadar je treba), in denar (da imam dovolj velik znesek, da ga lahko ustrezno razpršim na večje število naložb in da stroški pri tem niso pretirano visoki). Pomanjkljivost samostojnega vlaganja je davčno manj ugoden položaj. Če delnice kupuje in prodaja sam vlagatelj, mu pri tem nastane davčna obveznost, če pa isto počne vzajemni sklad, vlagatelju ne nastanejo davčne posledice.
Prednost in slabost individualnega upravljanja pri borzni hiši
Pri individualnem upravljanju premoženja v borzni hiši, vlagatelj kupi storitev upravljanja profesionalca, vendar še vedno ostaja lastnik vrednostnih papirjev, v katere je njen denar naložen (to je davčno manj ugodno). Vlagatelj ohranja svobodo pri izbiranju naložb, vendar pa potrebuje večji začetni znesek. Storitev je zelo prilagodljiva in je predmet konkretnega pogodbenega dogovora stranke in upravljavca. Stroški so praviloma višji kot pri vlaganju v sklad.
Še več informacij
Dodatne informacije lahko najdete v online brošuri, ki jo je jeseni 2008 izdala Zveza potrošnikov Slovenije.
Preberite tudi: