Vzajemni skladi — kratek vodič za popolne začetnike

Prvikrat obja­vljeno na Finančni točki, 22. febru­arja 2007 (zadnjič osve­ženo 6. decem­bra 2009)

Osnovni pojmi

Kaj je vza­je­mni sklad

Vzajemni sklad je sku­pek pre­mo­že­nja, obli­ko­van z name­nom čim bolj­šega ple­me­ni­te­nja tega pre­mo­že­nja. Sklad je v lasti vseh vla­ga­te­ljev, ki so vanj vpla­čali denar, soraz­merno z nji­ho­vimi deleži. S skla­dom upra­vlja posebno pod­je­tje, ki se ime­nuje družba za upra­vlja­nje. Vlagatelji lahko v sklad pro­sto vpla­ču­jejo denar (kupu­jejo točke sklada) in iz njega dvi­gu­jejo denar (pro­da­jajo točke sklada). Prodaja in nakup poteka po tre­nu­tni vre­dno­sti točke, ki se pra­vi­loma dnevno spre­mi­nja in je odvi­sna od tega, kakšne cene na trgu tisti dan dose­gajo vre­dno­stni papirji (del­nice, obve­znice), ki jih ima v lasti sklad.

Komu so vza­je­mni skladi namenjeni

Vzajemni sklad je name­njen veli­kemu šte­vilu malih var­če­val­cev. Zato niso potrebni visoki zne­ski vpla­čil, ni potrebno nobeno posebno zna­nje ali anga­ži­ra­nje vla­ga­te­lja med tra­ja­njem var­če­va­nja. Vse v zvezi s skla­dom opra­vlja družba za upra­vlja­nje. V pra­ksi lju­dje v skla­dih var­ču­jejo za razne namene (»zlata rezerva«, nakup večjih dobrin, doda­tek k pokoj­nini v pri­ho­dno­sti, šola­nje otrok) v obdo­bjih od nekaj let nav­zgor. Praktično za vsak tip var­če­valca obstaja zanj pri­me­ren sklad.

Kakšna je raz­lika med krov­nim skla­dom in vza­je­mnim skladom

Krovni sklad je pravno-formalni meha­ni­zem, ki »pod eno kapo« zdru­žuje dva ali več pod­skla­dov v upra­vlja­nju iste družbe za upra­vlja­nje. Podsklad je prav­za­prav ime za »vza­je­mni sklad, ki deluje v sklopu krov­nega sklada«. Glavna pred­nost krov­nih skla­dov so davčne ugodnosti.

Kako sta pove­zani var­nost in dono­snost nala­ga­nja v vza­je­mne sklade

Pri nalož­bah denarja z besedo »var­nost« obi­čajno mislimo na nizko tve­ga­nost ozi­roma visoko pred­vi­dlji­vost konč­nega izku­pička. Pri varni naložbi z veliko ver­je­tno­stjo vna­prej vemo, koliko bomo na koncu dobili. Bolj ko je naložba tve­gana, manjša je ta pred­vi­dlji­vost. Pri visoko tve­ga­nih nalož­bah so možni razni izidi — od zelo sla­bega (visoka izguba) do zelo dobrega (visok dobiček).Povezava med poj­moma »dono­snost« in »tve­ga­nost« pomeni: visoko dono­snost lahko dose­žemo samo z viso­kim tve­ga­njem. Ali z dru­gimi bese­dami: če ne pre­ne­semo viso­kih izgub, se moramo spri­ja­zniti z niž­jim pri­ča­ko­va­nim donosom.

Po kate­rih lastno­stih se skladi raz­li­ku­jejo med seboj

Glavni kri­te­rij raz­li­ko­va­nja je nalož­bena poli­tika. S tem mislimo na ome­ji­tve, v katere vre­dno­stne papirje in v kakšni meri lahko sklad nalaga svoja sred­stva. Omejitve so zapi­sane v pra­vi­lih upra­vlja­nja sklada. Tako ločimo del­ni­ške, obve­zni­ške, denarne in mešane vza­je­mne sklade, obsta­jajo pa tudi podrob­nejše deli­tve. Ostale raz­like med skladi so pri stro­ških, aktiv­no­sti upra­vlja­nja (bolj ali manj pogo­sto trgo­va­nje) in drugo.

Katere so druge pred­no­sti skladov

  • Prihranki so var­če­valcu vedno na voljo (denar ni vezan), vpla­če­va­nje in izpla­če­va­nje poteka pov­sem po želji.
  • Trenutna vre­dnost vloge v skladu je var­če­valcu vedno (vsak dan) znana, kajti vre­dnost točke se sproti obja­vlja v časo­pi­sih in drugod.
  • Stroški so nižji, kot bi bili pri samo­stoj­nem vla­ga­nju v vre­dno­stne papirje.
  • Ponudniki skla­dov so zakon­sko regu­li­rani in pod nad­zo­rom Agencije za trg vre­dno­stnih papirjev.
  • Izbira skla­dov na trgu je pestra, zato si var­če­va­lec lahko izbere pri­mer­nega glede na svoj polo­žaj, želje in odnos do tveganja.

V čem se var­če­va­nje v skla­dih raz­li­kuje od tistega v banki ali zavarovalnici

  • Bančne vloge so zajam­čene do vre­dno­sti 50.000 EUR (zača­sno neo­me­jeno jam­stvo velja do 31.12. 2010), pri skla­dih pa (pra­vi­loma) ni nobe­nega jam­stva, da bo var­če­va­lec lahko dvi­gnil naj­manj toliko denarja, kot ga je vlo­žil. Bančne vloge imajo lahko fiksne ali spre­men­ljive obre­stne mere, pri skla­dih pa vna­prej znane dono­sno­sti ni.
  • Življenj­ska zava­ro­va­nja vklju­ču­jejo tudi izpla­čilo vna­prej dogo­vor­jene zava­ro­val­nine v pri­meru smrti zava­ro­vanca, pri skla­dih tega ni. Nekatera življenj­ska zava­ro­va­nja vse­bu­jejo jam­stvo višine konč­nega izpla­čila ob poteku zava­ro­valne dobe, česar pri skla­dih ni. Življenj­ska zava­ro­va­nja so kom­bi­na­cija var­če­va­nja in zava­ro­va­nja, vza­je­mni skladi pa pred­sta­vljajo čisto varčevanje.

Donos, stro­ški, davki

Kaj je dono­snost pri vza­je­mnem skladu

Beseda dono­snost pri skla­dih obi­čajno pomeni spre­membo vre­dno­sti točke v dolo­če­nem časov­nem obdo­bju, izra­ču­nano v odstot­kih. Ta pa se spre­mi­nja glede na niha­nje vre­dno­sti naložb (del­nic, obve­znic…), ki jih ima sklad.Če je na koncu leta točka višje, kot je bila v začetku leta, je sklad v tem obdo­bju ustva­ril pozi­ti­ven donos (dobi­ček), če pa je nižja, je bil donos nega­ti­ven (izguba). Pri obja­vlje­nih dono­sih obi­čajno niso upo­šte­vane vsto­pne in izsto­pne pro­vi­zije ter davki.Donos pri skladu — dru­gače kot v banki — ni in ne more biti vna­prej znan.

Kaj je pomeni pov­prečna letna donosnost

Povprečna letna dono­snost je tisti sku­pni ime­no­va­lec, ki nam omo­goča, da pri­mer­jemo donose, dose­žene v raz­lič­nih časov­nih obdo­bjih. Vprašanje: če je prvi sklad dose­gel 20% donosa v dveh letih, drugi pa 40% v šti­rih letih, pri kate­rem od obeh je bila rast hitrejša? Izračun pravi, da je v prvem pri­meru pov­prečna letna dono­snost 9,54%, v dru­gem pa 8,78%. Prvi je bil torej uspe­šnejši. Izračunana vre­dnost 9,54% nam pove, da če vlo­žimo 100 evrov in v prvem letu dose­žemo 9,54% donosa in potem celo­tni izku­pi­ček nalo­žimo še za eno leto in spet dose­žemo 9,54% donosa, smo v teh dveh letih sku­pno ustva­rili 20% in imamo na koncu 120 evrov (brez upo­šte­va­nja pro­vi­zij in davkov).

Kaj je obre­stno obre­stni račun

Obrestno-obrestni račun je izraz iz ban­čni­štva, ki pona­zarja, kako nara­šča glav­nica, če so po koncu obdo­bja k njej pri­pi­sane obre­sti in če tako pove­čana glav­nica potem služi kot nova glav­nica za nasle­dnje obdo­bje var­če­va­nja. Pri skla­dih tako raču­na­nje upo­ra­bimo v pri­meru, ko skladi na koncu leta ne izpla­čajo dobička vla­ga­te­ljem, ampak ves dose­ženi dobi­ček sproti ponovno vlo­žijo (rein­ve­sti­rajo) in je le-ta že upo­šte­van v vre­dno­sti točke. Tak način poslo­va­nja velja za ogro­mno večino skla­dov, ki so na voljo v Sloveniji.

Kako je z davki pri skladih

Vlagatelj (fizična oseba) plača davek od dose­že­nega dobička. Osnova za davek je raz­lika med pro­dajno in nabavno vre­dno­stjo. Davčna sto­pnja je odvi­sna od tega, koliko časa je minilo od nakupa do pro­daje. Lestvica obdav­či­tve dose­že­nega dobička (sta­nje zako­no­daje 2006 in naprej) je pada­joča: 20%, če je mini­lo­manj kot pet let, 15% za obdo­bje 5 do 10 let in tako naprej.

Kako je s stro­ški vla­ga­nja pri skladi

Neposredni stro­šek vla­ga­te­lja sta vsto­pna in izsto­pna pro­vi­zija, ki ju plača vla­ga­telj ob vsa­kem vpla­čilu ali izpla­čilu iz sklada. Izraženi sta v odstotku od zne­ska. Glavni posre­dni stro­šek je upra­vlja­vska pro­vi­zija, ki se iz sred­stev sklada pla­čuje družbi za upra­vlja­nje. Ta stro­šek ni viden, ker je že zajet v izra­čunu vre­dno­sti točke. Drugih stro­škov (npr. vode­nje računa) pri skla­dih ni. Vse pro­vi­zije so znane vna­prej in javno objavljene.

Kako poteka var­če­va­nje in kako izbrati

Kaj moram opra­viti, pre­den zač­nem var­če­vati v skladih

  • Vsaj pri­bli­žno se moram pou­čiti o tem, v kaj vsto­pam (zato berete to besedilo).
  • Razmisliti moram, kakšna je moja finančna situ­a­cija, kakšne so moje možno­sti var­če­va­nja, želje, ome­ji­tve in pred­vi­de­va­nja za naprej.
  • Vsaj malo se moram sezna­niti z vrstami skla­dov, ki so na voljo na trgu, da dobim obču­tek, kaj vse obstaja.
  • Razmisliti moram, ali imam svoje pri­hranke vsaj delno raz­pr­šene med raz­lične oblike naložb (denar, nepre­mič­nine, vza­je­mni skladi, del­nice), kajti sta­viti na eno samo vrsto naložb je tvegano.

Kako zač­nem var­če­vati v skladih

V skladu lahko var­ču­jem po pod­pisu pri­sto­pne izjave k pra­vi­lom upra­vlja­nja ozi­roma pri­stopu na drug način. S tem potr­ju­jem, da se stri­njam s pogoji poslo­va­nja sklada. Vendar pa pa pod­pis pri­sto­pne izjave var­če­valca nika­kor ne zave­zuje, da bo tudi zares vpla­čal v sklad, niti časovno niti zneskovno.

Ali je pomembno, kje pri­sto­pim k sklad

K skladu lahko pri­sto­pite nepo­sre­dno pri družbi za upra­vlja­nje ali pri kate­rem od nje­nih pogod­be­nih par­tner­jev (nji­hovi naslovi so našteti na sple­tnih stra­neh družb za upra­vlja­nje). Vaši stro­ški so enaki, ne glede na to, kje pri­sto­pate. Če boste pri­sto­pili pri pogod­be­nem par­tnerju, bo (pra­vi­loma) obra­ču­nano vsto­pno pro­vi­zijo od vaših pri­ho­dnjih vpla­čil v sklad dobil ta par­tner, sicer pa bi vsto­pno pro­vi­zijo v celoti zadr­žala družba za upravljanje.

Kako je z naku­pom točk na borzi

Točke neka­te­rih skla­dov koti­rajo na borzi (MP-Balkan.SI, Probanka Globalni nalož­beni sklad itd.). Pri njih lahko točke kupimo kar nepo­sre­dno, tako kot kate­re­koli del­nice z Ljubljanske borze, z obi­čajno bor­zno pro­vi­zijo (odpade pod­pi­so­va­nje pri­sto­pne izjave). Lahko pa pri­sto­pimo tudi na kla­si­čen način, ven­dar je to dražje.

Kako je z naku­pom prek OTC trga

Nekatere bor­zne hiše in banke omo­go­čajo tako­i­me­no­vani pri­stop prek OTC trga. To pomeni, da oni za nas ure­dijo pri­stop skladu in nakup točk, obi­čajno za sklade iz tujine, ki se v Sloveniji ne tržijo. To ni enako kot nakup točk na borzi.

Kako vla­gamo in dvi­gamo denar

Po opra­vlje­nem pri­stopu k skladu lahko kupimo točke sklada. Razen izje­moma (pri neka­te­rih skla­dih) je posto­pek nakupa pov­sem eno­sta­ven: vla­ga­telj na ban­čni račun sklada (s podatki iz svoje pri­sto­pne izjave) nakaže zne­sek, ki ga želi vlo­žiti. Družba za upra­vlja­nje odšteje vsto­pno pro­vi­zijo, pre­o­sta­nek pa pre­tvori v točke sklada po tekoči vre­dno­sti in vla­ga­te­lju pošlje potr­dilo o nakupu.Vlagamo brez obvez — takrat in toliko, kot se odlo­čimo sami, razen če smo se izrecno zave­zali za dolo­čen urnik in zne­ske vpla­čil (t.i. var­če­valni načrt).Prodajo točk v večini pri­me­rov napo­vemo tako, da pošljemo zah­te­vek za pro­dajo družbi za upra­vlja­nje, ki ustre­zno šte­vilo točk pre­tvori v zne­sek po tekoči vre­dno­sti in ga, naj­ka­sneje v 5 delov­nih dneh, nakaže na vla­ga­te­ljev ban­čni račun ter mu pošlje potr­dilo o novem sta­nju točk.

Kako izbe­rem pravi sklad

Vprašanje, ali boste v mno­žici več sto skla­dov na trgu izbrali »pra­vega«, ni pravo vpra­ša­nje. Pomembno je, ali boste izbrali »dovolj dober sklad«: ustre­zno vrsto sklada ali skla­dov za tisto raz­po­re­di­tev naložb, ki je za vašo situ­a­cijo pri­merna. Najpogosteje je za zače­tek naj­pri­mer­nejši dobro raz­pr­šen mešani sklad, ki vlaga tako v del­nice kot v obve­znice raznih vrst in z raznih geo­graf­skih obmo­čij. V začetku, pre­den si nabe­rete nekaj izku­šenj s skladi, ni potrebno kom­pli­ci­rati z zelo podrobno cepi­tvijo pri­hran­kov v veliko šte­vilo raz­lič­nih skladov.

V koliko skla­dih je smi­selno varčevati

Že en sam sklad lahko zago­tovi raz­pr­še­nost naložb, ki je za mar­si­koga pov­sem zado­stna, npr. glo­balni mešani sklad. Vsekakor s šte­vi­lom ni treba pre­ti­ra­vati, še pose­bej ne v začetku pri var­če­val­cih, ki doslej niso imeli izku­šenj z vre­dno­stnimi papirji. Za zače­tnike pov­sem zado­ščajo eden, dva ali trije skladi, tudi za zah­tev­nejše in izku­še­nejše je šte­vilo nekje do naj­več 7 pov­sem dovolj.

Ali je pri izbiri pomembno, ali sklad upra­vlja domača ali tuja družba

Vse slo­ven­ske družbe za upra­vlja­nje delu­jejo po slo­ven­ski zako­no­daji, tuji upra­vljavci, ki ponu­jajo svoje sklade v Sloveniji, pa delu­jejo po zako­no­daji svoje matične države. Ti zakoni so sicer vsi uskla­jeni z evrop­sko direk­tivo, ki pokriva to podro­čje, ven­dar so med njimi majhne razlike.V pra­ksi lahko vla­ga­telj opazi le malen­ko­stne raz­like pri nalož­beni poli­tiki (tuji imajo obi­čajno več mane­vr­skega pro­stora pri nalož­bah), opa­zni so tudi nižji upra­vlja­vski stro­ški, ki so posle­dica eko­no­mije obsega. Tuji skladi so namreč pra­vi­loma veliko večji od doma­čih in si lahko pri­vo­ščijo nižje upra­vlja­vske provizije.

Ali je pri izbiri pomembno, kako visoke so pro­vi­zije sklada

Vstopne in izsto­pne pro­vi­zije so enkra­tni stro­šek in so manj pomembne. Bolj pomembna je upra­vlja­vska pro­vi­zija, ki ves čas najeda pre­mo­že­nje sklada. Zelo pomembno pri tem je, da med seboj pri­mer­jamo samo sklade s podobno nalož­beno usmerjenostjo.V naspro­tju s polo­ža­jem pri mno­gih potro­šnih dobri­nah pri skla­dih nika­kor ne velja, da bomo pri draž­jem skladu (z višjo upra­vlja­vsko pro­vi­zijo) zago­to­vili boljšo sto­ri­tev in višje donose kot pri cenej­šem skladu. Kvečjemu obra­tno: raz­i­skave v svetu kažejo, da večina dol­go­ročno naj­do­no­snej­ših skla­dov spada med tiste, ki imajo stro­ške, nižje od povprečja.

Ali je pri izbiri pomembno, koli­kšna je vre­dnost točke sklada (VEP)?

Ali VEP znaša 2 evra ali 10 ali 100 je za izbi­ra­nje pov­sem nepo­membno. To nika­kor ne pomeni, da je sklad z nižjo VEP cenejši (ugo­dnejši) kot sklad z višjo. Ravno tako, kot je vse­eno ali imate ban­ko­vec za 10 evrov ali 10 kovan­cev po 1 evro. Edina posle­dica višje VEP je, da naj­manjši možni zne­sek vpla­čila pona­vadi znaša 1 točko sklada. Pri skladu z visoko VEP torej drobna vpla­čila niso možna.

Ali je bolje vlo­žiti celo­ten zne­sek naen­krat ali pa ga vla­gati po kosih?

Tega vna­prej ne moremo vedeti. Odvisno je od tega, kako se bo gibala vre­dnost VEP v prihodnosti.

Kdaj je naj­boljši tre­nu­tek za vplačilo?

Najugodneje je kupo­vati takrat, ko je cena naj­nižja. Vendar žal to, kdaj je bila cena sklada nau­go­dnejša, lahko ugo­to­vimo šele kasneje, ne pa sproti. V naj­u­go­dnej­šem tre­nutku pra­vi­loma ne moremo vpla­čati. Zato vča­sih, malo za šalo, v bistvu pa zares pra­vimo, da je naj­boljši tre­nu­tek takoj. S tem mislimo, da je bistveno začeti z var­če­va­njem, ne pa odla­šati v iska­nju naj­bolj­šega trenutka.

Kolikšen del vlo­že­nega zne­ska lahko izgu­bim, če bom imel smolo?

Pri oce­nje­va­nju more­bi­tne izgube si lahko poma­gamo s pre­te­klim doga­ja­njem. Nekaj teo­rije o tem si lahko pre­be­rete tukaj, sicer pa velja: bolj ko je nek sklad ozko spe­ci­a­li­zi­ran, večjo izgubo lahko pri­dela. Za kon­kre­ten obču­tek pa nave­dimo nekaj naj­ve­čjih eno­le­tnih pad­cev, po sta­nju v avgu­stu 2008.

  • RCM EurasienAktien (azij­ske del­nice): –57%
  • EEF Equities High Tech (viso­ko­teh­no­lo­ške del­nice): –55%
  • SGAM Equtitesn US Concentrated Core (ame­ri­ške del­nice): –50%
  • MP-BALKAN.SI (bal­kan­ske del­nice): –47%
  • SGAM Equities Europe (zaho­dno­e­vrop­ske del­nice): –43%
  • RCM Global Mix (urav­no­te­ženi sklad): –25%
  • PIA Dollar Bond (ame­ri­ške obve­znice): –17%
  • SGAM Bond World (glo­balne obve­znice): –9%
  • PIA Euro Government Bond (državne obve­znice evr­skega obmo­čja): –3%

Kako mi lahko pri izboru sklada pomaga svetovalec?

Ne pri­ča­kujte čude­žev. Nihče ne ve, kateri sklad (ali naložba na sploh) bo v nekem obdo­bju naj­bolj zra­sla in kdaj je opti­ma­len tre­nu­tek za nakup ozi­roma pro­dajo. Svetovalec vam lahko pred­vsem pomaga:

  • s pozna­va­njem teh­nič­nih podrob­no­sti raz­po­lo­žlji­vih skla­dov (nalož­bene poli­tike, pro­vi­zije, more­bi­tne posebnosti);
  • pri uskla­di­tvi vaših ciljev in situ­a­cijo z realnostjo;
  • z ume­sti­tvijo druge dimen­zije vla­ga­nja — tve­ga­nja — v vaš načrt.

Primerjava z dru­gimi obli­kami naložb

Prednosti in sla­bo­sti nalož­be­nega življenj­skega zava­ro­va­nja v pri­mer­javi s skladi

Naložbeno življenj­sko zava­ro­va­nje (NŽZ) vklju­čuje posre­dno vla­ga­nje v vza­je­mne sklade. Nastopa v raz­lič­nih obli­kah, ki jim je sku­pno, da zago­ta­vljajo dolo­čeno izpla­čilo upra­vi­čen­cem (dedi­čem) v pri­meru smrti zava­ro­vanca. To zago­to­vilo velja takoj, že po pla­čilu prve pre­mije. Medtem ko pri skla­dih dediči v pri­meru smrti vla­ga­te­lja v sklad pode­du­jejo nje­govo vlogo, koli­kor je pač vre­dna, pri NŽZ pogo­sto dobijo več, kot je zava­ro­va­nec vpla­čal. Če zava­ro­va­nec pre­živi celo­tno zava­ro­valno dobo, pa bo končni izpla­čani zne­sek pri posre­dni naložbi v sklad (preko NŽZ) nižji, kot bi bil pri nepo­sre­dnen vla­ga­nju v isti sklad, kajti v tem pri­meru so stro­ški nižji.

Prednosti in sla­bo­sti nepo­sre­dnega samo­stoj­nega vla­ga­nja v del­nice in obveznice

V del­nice in obve­znice lahko vla­gamo tudi sami. Glavna pred­nost je popolna svo­boda — kupu­jemo in pro­da­jamo, kar želimo, kadar želimo in koli­kor želimo. To pomeni, da nismo vezani na ome­ji­tve, ki jih vse­bu­jejo vza­je­mni skladi o dovo­lje­nih nalož­bah in nji­hov razpršenosti.Za samo­stojno trgo­va­nje je potrebno zna­nje (da poznam lastno­sti posa­me­znih vrst naložb), čas (da lahko spre­mljam doga­ja­nje na trgih, kamor vla­gam in lahko pra­vo­ča­sno ukre­pam, kadar je treba), in denar (da imam dovolj velik zne­sek, da ga lahko ustre­zno raz­pr­šim na večje šte­vilo naložb in da stro­ški pri tem niso pre­ti­rano visoki). Pomanjkljivost samo­stoj­nega vla­ga­nja je davčno manj ugo­den polo­žaj. Če del­nice kupuje in pro­daja sam vla­ga­telj, mu pri tem nastane davčna obve­znost, če pa isto počne vza­je­mni sklad, vla­ga­te­lju ne nasta­nejo davčne posledice.

Prednost in sla­bost indi­vi­du­al­nega upra­vlja­nja pri bor­zni hiši

Pri indi­vi­du­al­nem upra­vlja­nju pre­mo­že­nja v bor­zni hiši, vla­ga­telj kupi sto­ri­tev upra­vlja­nja pro­fe­si­o­nalca, ven­dar še vedno ostaja lastnik vre­dno­stnih papir­jev, v katere je njen denar nalo­žen (to je davčno manj ugo­dno). Vlagatelj ohra­nja svo­bodo pri izbi­ra­nju naložb, ven­dar pa potre­buje večji zače­tni zne­sek. Storitev je zelo pri­la­go­dljiva in je pred­met kon­kre­tnega pogod­be­nega dogo­vora stranke in upra­vljavca. Stroški so pra­vi­loma višji kot pri vla­ga­nju v sklad.

Še več informacij

Dodatne infor­ma­cije lahko naj­dete v online bro­šuri, ki jo je jeseni 2008 izdala Zveza potro­šni­kov Slovenije.

Ta članek je bil objavljen v kategoriji skladi z značko .

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x