Slovenski trg vzajemnih skladov je v zadnjih letih dočakal obsežno popestritev ponudbe. Število skladov, ki se ponujajo vlagateljem, se je podeseterilo in na voljo so razne oblike bolj ali manj specializiranih naložbenih usmeritev.
Objavljeno v Večeru, 24. aprila 2007
Najdemo lahko sklad, usmerjen v globalne delnice »vodne industrije«, pa japonskih majhnih podjetij, pa evropskih obveznic z ročnostjo nad 10 let. Lahko bi celo rekli, da je ponudba prehitela povpraševanje. Kot nekdo, ki bi se, navajen samo kupovanja v majhni trgovinici, prvič odpravil v hipermarket. Na policah ga vabi desetine različnih vrst kruha, vse skupaj pa je začinjeno še s plakati in oglasi izdelkov, ki kar kličejo »Kupite mene!«
Visoki donosi so odraz visokega prevzetega tveganja
Vlagatelji v vzajemne sklade se v tem obilju še vedno obnašajo tako kot doslej – prej čustveno kot racionalno. Kupujejo predvsem tiste sklade, ki so v bližnjih preteklosti že močno zrasli, kar vlagatelji praviloma vidijo kot obet, da bo tako tudi vnaprej. Na vrhu popularnosti so zadnje čase ozko specializirani skladi balkanskih delnic, ki so v prvem letu svojega obstoja dosegali zares astronomske donosnosti. Pozabljeno pa ostaja dejstvo, da so visoki donosi tudi odraz prevzetega visokega tveganja. Kar gre lahko strmo navzgor, gre lahko enako hitro tudi navzdol.
Zaradi vsega tega ima danes veliko slovenskih vlagateljev, med katerimi je večina novincev, ki še niso doživelih padajočih ali stagnirajočih trendov, povsem neuravnotežene in premalo razpršene naložbe. Obenem pa se v tej poplavi ponudbe in raznih »nasvetov« vse težje odločajo.
Tu so tržno nišo opazili tudi ponudniki in v začetku leta se je pojavila zanimiva novost. Potrošnika je do neke mere treba razbremeniti večine detajlov pri odločanju, kako bo v tej množici produktov razdelil svoj denar. Naj vloži večino v evropske delnice? Koliko v ameriške? Kakšen delež je primeren za obveznice? Je 40% na Balkan preveč?
Sestaviti paket
Pionir na področju »paketne ponudbe« naložb sta bili zavarovalnici Slovenica Življenje in Adriatic Slovenica s svojimi tremi naložbenimi paketi (konzervativni, uravnoteženi, dinamični), ki jima je kasneje sledila še Triglav DZU, ki svojim košaricam naložb pravi »profili«. Pri njih imajo štiri: umirjeni, zmerni, dinamični in drzni. Ti paketi naj bi bili prilagojeni posameznim vrstam vlagateljev in jim olajšali izbiro.
Pakete ponudnik praviloma sestavi iz manjšega števila (4–6) lastnih skladov v razmerjih, ki naj bi ustrezno odražala sprejemanje tveganja s strani vlagatelja, obenem pa mu vseeno zagotavljala zadostno razpršenost. Poenostavljena je tudi papirologija v primerjavi s posamičnim vlaganjem – ponavadi se vse opravi v enem postopku, torej en pristopni obrazec, ena položnica za vplačilo…
V podrobnostih se med obema sedaj obstoječima ponudbama sicer skrivajo razlike. Pri Adriaticu in Slovenice gre za naložbeno življenjsko zavarovanje. To pomeni, da gre en del vplačila v zavarovalno zaščito, preostanek pa v izbrane sklade. Medtem ko gre pri Triglavovih profilih za čiste košarice skladov, brez zavarovalne komponente. Te razlike imajo posledice tudi za vlagatelje: pri naložbenih paketih so menjave neobdavčene, pri naložbenih profilih pa ne.
Razlik je še nekaj. Pri Triglavu so sestave profilov načeloma fiksne in se ne bodo spreminjale. Pri Adriaticu in Slovenici pa se bodo praviloma enkrat letno prilagajale tekoči situaciji na trgu. V obeh primerih pa lahko vlagatelji gibanje svoje naložbe spremljajo na ponudnikovih spletnih straneh.
Glede na relativno nizko varčevalno kulturo v Sloveniji je pojav paketnih naložbenih ponudb dobrodošel. Marsikoga, ki bi sicer – po napotku prijatelja, ki je s tem že mastno zaslužil – vse naložil v balkanske delnice, bo paketna ponudba vseeno usmerila v bolj razpršene naložbe. Paketi bodo torej delovali v smeri normalizacije strukture naložb povprečnega slovenskega malega vlagatelja. Ta struktura je, gledano primerjalno z drugimi evropskimi državami, bistveno bolj agresivna. Ali se povprečni mali vlagatelj tega zaveda in ali bo prenesel tudi posledice, pa je že drugo vprašanje.
Ali je vredno toliko kot nekoč?: Institucionalni lastniki premoženja so se včasih prisiljeni soočiti z ugotovitvijo, da je neka naložba vredna manj kot prej, in znižati vrednost tudi ...
Niste vi za te stvari: Krekovcem finance nikakor ne gredo od rok. Že pred skoraj 10 leti so najprej izgubili Krekovo banko (ki zdaj uspešno deluje v skupini Raiffeisen), pot...
Izrečenih kazni ne morejo skrivati: Eden od neobičajnih zakonskih predpisov je tisti, ki slovenskim družbam za upravljanje zapoveduje, da same na svojih spletnih straneh objavijo, kadar ...
Citat dneva
Advice after injury is like medicine after death. -- Danish proverb
Paketna ponudba vzajemnih skladov
Slovenski trg vzajemnih skladov je v zadnjih letih dočakal obsežno popestritev ponudbe. Število skladov, ki se ponujajo vlagateljem, se je podeseterilo in na voljo so razne oblike bolj ali manj specializiranih naložbenih usmeritev.
Visoki donosi so odraz visokega prevzetega tveganja
Vlagatelji v vzajemne sklade se v tem obilju še vedno obnašajo tako kot doslej – prej čustveno kot racionalno. Kupujejo predvsem tiste sklade, ki so v bližnjih preteklosti že močno zrasli, kar vlagatelji praviloma vidijo kot obet, da bo tako tudi vnaprej. Na vrhu popularnosti so zadnje čase ozko specializirani skladi balkanskih delnic, ki so v prvem letu svojega obstoja dosegali zares astronomske donosnosti. Pozabljeno pa ostaja dejstvo, da so visoki donosi tudi odraz prevzetega visokega tveganja. Kar gre lahko strmo navzgor, gre lahko enako hitro tudi navzdol.
Zaradi vsega tega ima danes veliko slovenskih vlagateljev, med katerimi je večina novincev, ki še niso doživelih padajočih ali stagnirajočih trendov, povsem neuravnotežene in premalo razpršene naložbe. Obenem pa se v tej poplavi ponudbe in raznih »nasvetov« vse težje odločajo.
Tu so tržno nišo opazili tudi ponudniki in v začetku leta se je pojavila zanimiva novost. Potrošnika je do neke mere treba razbremeniti večine detajlov pri odločanju, kako bo v tej množici produktov razdelil svoj denar. Naj vloži večino v evropske delnice? Koliko v ameriške? Kakšen delež je primeren za obveznice? Je 40% na Balkan preveč?
Sestaviti paket
Pionir na področju »paketne ponudbe« naložb sta bili zavarovalnici Slovenica Življenje in Adriatic Slovenica s svojimi tremi naložbenimi paketi (konzervativni, uravnoteženi, dinamični), ki jima je kasneje sledila še Triglav DZU, ki svojim košaricam naložb pravi »profili«. Pri njih imajo štiri: umirjeni, zmerni, dinamični in drzni. Ti paketi naj bi bili prilagojeni posameznim vrstam vlagateljev in jim olajšali izbiro.
Pakete ponudnik praviloma sestavi iz manjšega števila (4–6) lastnih skladov v razmerjih, ki naj bi ustrezno odražala sprejemanje tveganja s strani vlagatelja, obenem pa mu vseeno zagotavljala zadostno razpršenost. Poenostavljena je tudi papirologija v primerjavi s posamičnim vlaganjem – ponavadi se vse opravi v enem postopku, torej en pristopni obrazec, ena položnica za vplačilo…
V podrobnostih se med obema sedaj obstoječima ponudbama sicer skrivajo razlike. Pri Adriaticu in Slovenice gre za naložbeno življenjsko zavarovanje. To pomeni, da gre en del vplačila v zavarovalno zaščito, preostanek pa v izbrane sklade. Medtem ko gre pri Triglavovih profilih za čiste košarice skladov, brez zavarovalne komponente. Te razlike imajo posledice tudi za vlagatelje: pri naložbenih paketih so menjave neobdavčene, pri naložbenih profilih pa ne.
Razlik je še nekaj. Pri Triglavu so sestave profilov načeloma fiksne in se ne bodo spreminjale. Pri Adriaticu in Slovenici pa se bodo praviloma enkrat letno prilagajale tekoči situaciji na trgu. V obeh primerih pa lahko vlagatelji gibanje svoje naložbe spremljajo na ponudnikovih spletnih straneh.
Glede na relativno nizko varčevalno kulturo v Sloveniji je pojav paketnih naložbenih ponudb dobrodošel. Marsikoga, ki bi sicer – po napotku prijatelja, ki je s tem že mastno zaslužil – vse naložil v balkanske delnice, bo paketna ponudba vseeno usmerila v bolj razpršene naložbe. Paketi bodo torej delovali v smeri normalizacije strukture naložb povprečnega slovenskega malega vlagatelja. Ta struktura je, gledano primerjalno z drugimi evropskimi državami, bistveno bolj agresivna. Ali se povprečni mali vlagatelj tega zaveda in ali bo prenesel tudi posledice, pa je že drugo vprašanje.