Bili ste opozorjeni

V poslo­val­ni­cah NLB se pro­da­jajo tako vza­je­mni skladi hišnega DZU NLB Skladi kot nalož­bena zava­ro­va­nja (vezana na te iste sklade) hišne zava­ro­val­nice NLB Vita. Ta dva pro­dukta se med dru­gim rekla­mi­rata z letaki (zlo­žen­kami). Obe zlo­ženki imata na koncu »opo­zo­rilo vla­ga­te­ljem«. Kljub temu, da gre za pro­dukta, kjer stranka pre­vzema podobna tve­ga­nja, pa sta ti dve opo­zo­rili zelo različni.

Pri nalož­be­nih zava­ro­va­njih vla­ga­te­lja opo­zarja tole (11 vrstic). Pri vza­je­mnih skla­dih pa je opo­zo­rilo nekaj­krat daljše in zavzema kar celo zadnjo stran. To je vse po pred­pi­sih — zadevi se sicer pro­da­jata na istem mestu, ven­dar drobni tisk pri reklami za sklade pred­pi­suje ATVP, tistega pri zava­ro­va­njih pa Banka Slovenije (morda ima kaj zra­ven tudi Agencija za zava­ro­valni nad­zor). Ti trije regu­la­torji imajo oči­tno raz­lične poglede na tovr­stno »zaščito« vlagateljev.

Vprašanje:

Ali je tako raz­li­ko­va­nje smiselno?

Možni odgo­vori:

a) da, je smi­selno in potrebno, kajti vla­ga­te­lji v nalož­bene police so pre­cej napre­dnejši od vla­ga­te­ljev v sklade in zato rabijo manj opo­zo­ril
b) ne, glede na struk­turo strank, ki skle­nejo nalož­bene police, bi moralo biti kve­čjemu obra­tno, kajti mnogo strank ne ve, v kaj vstopa
c) ta raz­lika samo doka­zuje, da so na ATVP bolj pri­dni kot na Banki Slovenije
d) to sploh ni pomembno, kajti NLB ima tako dobre sve­to­valce, da so poten­ci­alne stranke z vsemi tve­ga­nji teme­ljito sezna­njene
e) teh opo­zo­ril itak nikoli nihče ne pre­bere in so čista izguba časa, pro­stora in denarja