Kako smo včasih plačevali položnice na bančnih in poštnih okencih, se le še stežka spomnimo. Za vsako stvar osebno v banko, tam pa čakanje v vrstah in neprijazen delovni čas.
Objavljeno v Dnevniku, 8. junija 2007
Pri bankah je to danes, v dobi telefonskega in spletnega bančništva, že davna preteklost. Po drugi strani smo pri varčevanju v vzajemnih skladih še vedno v »predpotopnem« obdobju. Vsak pristop k novemu skladu, vsaka menjava zahteva ponoven osebni obisk poslovalnice. Internetnih storitev je malo ali nič: še najbolj navaden vpogled v stanje na računu prek spleta je danes pretirana želja. To je posledica zakona o preprečevanju pranja denarja, ki je to področje vse doslej zaviral, saj zahteva osebno identifikacijo ob vsakem prvem nakupu novega sklada. Letos končno kaže, da bo zakon prenovljen in tovrstne neživljenjske zahteve ukinjene, omogočeno naj bi bilo sodobno poslovanje s kvalificiranimi digitalnimi potrdili, kot jih poznamo iz e-bančništva in e-uprave.
Poglejmo v prihodnost. Vlagateljem, ki jih je zdaj v Sloveniji prek 200.000, bodo verjetno kmalu po uveljavitvi zakona že na voljo prve novosti. Sprva samo znotraj posameznih družb za upravljanje, kar je le majhen napredek, kajti velika večina varčevalcev vlaga v več skladov različnih družb. Precej nepraktično je, da bi se morali za izračun vrednosti svojih prihrankov prijaviti na pet različnih strani, če imamo sklade petih družb. Neizogibno bo kasneje razvoj pripeljal do tega, da bomo lahko spremljali in upravljali ves portfelj vzajemnih skladov na enem samem spletnem mestu, kar se je v Evropi že dodobra uveljavilo.
Nove možnosti bodo temeljito premešale karte tudi na področju trženja skladov. DZU so doslej tekmovale tudi v disciplini »svojo poslovalnico v vsako slovensko vas«, saj je tudi bližina poslovalnice zaradi obveznega osebnega obiska služila kot kriterij pri izbiranju sklada. Pomen števila poslovalnic bo upadel, konkurenčna prednost bo poleg kakovosti nasveta predvsem nabor dodatnih storitev: za tisti mlajši (tehnološko naprednejši) del varčevalcev to pomeni, kaj vse bodo lahko opravili na daljavo, in to brez absurdnega pretipkavanja podatkov s papirjev nazaj v računalnik. Namesto v jumboplakate in TV-reklame bo treba več investirati v tehnologijo.
Kakovost svetovanja je že doslej izdatno variirala. Zelo verjetno boste bolj poglobljen nasvet dobili na sedežu DZU v Ljubljani ali Mariboru kot pri pogodbenem popoldanskem tržniku. Kar zadeva objektivne informacije in nasvete, jih je na spletu že danes več, kot jih premore še tako zagret svetovalec.
Glede na primerjavo z Evropo je skoraj neizogibno, da se bo v Sloveniji nadaljeval trend prelivanja prihrankov iz bančnih depozitov v alternativne oblike, kar potrjuje tudi redna raziskava Varčevalna klima, ki jo izvaja GfK Gral Iteo. V obdobju od leta 2001 do leta 2006 se je izbor investicijskih in vzajemnih skladov kot prednostnega načina varčevanja povečal najbolj med vsemi oblikami, in sicer za deset odstotnih točk, medtem ko se je privlačnost bančnega varčevanja kar za 30 odstotnih točk znižala. Kako se bodo ti preliti prihranki razporedili, bo odvisno tudi od tega, kako udobna bo storitev za varčevalce.
Ali je vredno toliko kot nekoč?: Institucionalni lastniki premoženja so se včasih prisiljeni soočiti z ugotovitvijo, da je neka naložba vredna manj kot prej, in znižati vrednost tudi ...
Niste vi za te stvari: Krekovcem finance nikakor ne gredo od rok. Že pred skoraj 10 leti so najprej izgubili Krekovo banko (ki zdaj uspešno deluje v skupini Raiffeisen), pot...
Izrečenih kazni ne morejo skrivati: Eden od neobičajnih zakonskih predpisov je tisti, ki slovenskim družbam za upravljanje zapoveduje, da same na svojih spletnih straneh objavijo, kadar ...
Citat dneva
The chief barrier to happiness is envy. -- Frank Tyger
RSS prispevki
Mobilno
Družabno
Do skladov kar od doma
Kako smo včasih plačevali položnice na bančnih in poštnih okencih, se le še stežka spomnimo. Za vsako stvar osebno v banko, tam pa čakanje v vrstah in neprijazen delovni čas.
Pri bankah je to danes, v dobi telefonskega in spletnega bančništva, že davna preteklost. Po drugi strani smo pri varčevanju v vzajemnih skladih še vedno v »predpotopnem« obdobju. Vsak pristop k novemu skladu, vsaka menjava zahteva ponoven osebni obisk poslovalnice. Internetnih storitev je malo ali nič: še najbolj navaden vpogled v stanje na računu prek spleta je danes pretirana želja. To je posledica zakona o preprečevanju pranja denarja, ki je to področje vse doslej zaviral, saj zahteva osebno identifikacijo ob vsakem prvem nakupu novega sklada. Letos končno kaže, da bo zakon prenovljen in tovrstne neživljenjske zahteve ukinjene, omogočeno naj bi bilo sodobno poslovanje s kvalificiranimi digitalnimi potrdili, kot jih poznamo iz e-bančništva in e-uprave.
Poglejmo v prihodnost. Vlagateljem, ki jih je zdaj v Sloveniji prek 200.000, bodo verjetno kmalu po uveljavitvi zakona že na voljo prve novosti. Sprva samo znotraj posameznih družb za upravljanje, kar je le majhen napredek, kajti velika večina varčevalcev vlaga v več skladov različnih družb. Precej nepraktično je, da bi se morali za izračun vrednosti svojih prihrankov prijaviti na pet različnih strani, če imamo sklade petih družb. Neizogibno bo kasneje razvoj pripeljal do tega, da bomo lahko spremljali in upravljali ves portfelj vzajemnih skladov na enem samem spletnem mestu, kar se je v Evropi že dodobra uveljavilo.
Nove možnosti bodo temeljito premešale karte tudi na področju trženja skladov. DZU so doslej tekmovale tudi v disciplini »svojo poslovalnico v vsako slovensko vas«, saj je tudi bližina poslovalnice zaradi obveznega osebnega obiska služila kot kriterij pri izbiranju sklada. Pomen števila poslovalnic bo upadel, konkurenčna prednost bo poleg kakovosti nasveta predvsem nabor dodatnih storitev: za tisti mlajši (tehnološko naprednejši) del varčevalcev to pomeni, kaj vse bodo lahko opravili na daljavo, in to brez absurdnega pretipkavanja podatkov s papirjev nazaj v računalnik. Namesto v jumboplakate in TV-reklame bo treba več investirati v tehnologijo.
Kakovost svetovanja je že doslej izdatno variirala. Zelo verjetno boste bolj poglobljen nasvet dobili na sedežu DZU v Ljubljani ali Mariboru kot pri pogodbenem popoldanskem tržniku. Kar zadeva objektivne informacije in nasvete, jih je na spletu že danes več, kot jih premore še tako zagret svetovalec.
Glede na primerjavo z Evropo je skoraj neizogibno, da se bo v Sloveniji nadaljeval trend prelivanja prihrankov iz bančnih depozitov v alternativne oblike, kar potrjuje tudi redna raziskava Varčevalna klima, ki jo izvaja GfK Gral Iteo. V obdobju od leta 2001 do leta 2006 se je izbor investicijskih in vzajemnih skladov kot prednostnega načina varčevanja povečal najbolj med vsemi oblikami, in sicer za deset odstotnih točk, medtem ko se je privlačnost bančnega varčevanja kar za 30 odstotnih točk znižala. Kako se bodo ti preliti prihranki razporedili, bo odvisno tudi od tega, kako udobna bo storitev za varčevalce.
Preberite tudi: