Danes je Zveza potrošnikov Slovenije obvestila javnost o svojih aktivnostih glede domnevnega oškodovanja bančnih varčevalcev, komitentov »Modrega varčevanja NLB«. NLB je baje med letoma 1999 in 2003 sklepala pogodbe, v katerih je komitentom zagotavljala, da bo obrestna mera vsako leto varčevanja višja, dejansko pa so jo zniževali. Iz tega bi se dalo sklepati, da se je banka uštela pri predvidevanju, kaj se bo dogajalo na trgu in je potem svojo napako kar prevalila na komitente.
Kaj je res in kaj ni, iz javno objavljenih navedb ZPS in NLB ni mogoče ugotoviti. Namreč, kot piše Delo, je namreč odgovor NLB prislovično pitijski. Navedb ZPS ne demantirajo, pač pa pravijo, da je lahko prihajalo do različnega razumevanja, kaj jim je bilo v okviru pogodbe dejansko obljubljeno. O obrestnih merah ne govorijo, pač pa navajajo, da imajo vse stranke modrega varčevanja v pogodbi zapisano tudi možnost predčasne prekinitve pogodbe kadarkoli po izteku prvega leta varčevanja, ki so jo nekatere tudi izkoristile.
To bi lahko interpretirali kot: kdor je sumil, da ga bomo nategnili, je modro varčevanje itak lahko prekinil.
Kakorkoli, zanimivo bo spremljati, kakšen bo izid. Nauk pa je očiten: temeljito prebrati vse papirje pred podpisom kakršnihkoli dolgoročnih pogodb in v primeru dvomov pridobiti še kakšno mnenje.
BTW: če se nam slučajno NLB javi s kakšnim obširnejšim in bolj relevantnim odgovorom na navedbe ZPS, ga bomo na Finančni točki z veseljem objavili. Če ima banka pri tem čisto vest, bi bilo najbolj prepričljivo, če kar objavijo eno od takratnih pogodb, kot so jih sklepali modri varčevalci. Iz tega bi se točno videlo, o čem so varčevalci bili obveščeni in kaj so podpisali.
* zadnji popravek: sandi 05.06.07 22:14
RSS prispevki
Mobilno
Družabno
ZPS proti NLB
Danes je Zveza potrošnikov Slovenije obvestila javnost o svojih aktivnostih glede domnevnega oškodovanja bančnih varčevalcev, komitentov »Modrega varčevanja NLB«. NLB je baje med letoma 1999 in 2003 sklepala pogodbe, v katerih je komitentom zagotavljala, da bo obrestna mera vsako leto varčevanja višja, dejansko pa so jo zniževali. Iz tega bi se dalo sklepati, da se je banka uštela pri predvidevanju, kaj se bo dogajalo na trgu in je potem svojo napako kar prevalila na komitente.
Kaj je res in kaj ni, iz javno objavljenih navedb ZPS in NLB ni mogoče ugotoviti. Namreč, kot piše Delo, je namreč odgovor NLB prislovično pitijski. Navedb ZPS ne demantirajo, pač pa pravijo, da je lahko prihajalo do različnega razumevanja, kaj jim je bilo v okviru pogodbe dejansko obljubljeno. O obrestnih merah ne govorijo, pač pa navajajo, da imajo vse stranke modrega varčevanja v pogodbi zapisano tudi možnost predčasne prekinitve pogodbe kadarkoli po izteku prvega leta varčevanja, ki so jo nekatere tudi izkoristile.
To bi lahko interpretirali kot: kdor je sumil, da ga bomo nategnili, je modro varčevanje itak lahko prekinil.
Kakorkoli, zanimivo bo spremljati, kakšen bo izid. Nauk pa je očiten: temeljito prebrati vse papirje pred podpisom kakršnihkoli dolgoročnih pogodb in v primeru dvomov pridobiti še kakšno mnenje.
BTW: če se nam slučajno NLB javi s kakšnim obširnejšim in bolj relevantnim odgovorom na navedbe ZPS, ga bomo na Finančni točki z veseljem objavili. Če ima banka pri tem čisto vest, bi bilo najbolj prepričljivo, če kar objavijo eno od takratnih pogodb, kot so jih sklepali modri varčevalci. Iz tega bi se točno videlo, o čem so varčevalci bili obveščeni in kaj so podpisali.
* zadnji popravek: sandi 05.06.07 22:14