Nedavni padci točk vzajemnih skladov so nekatere vlagatelje prvikrat opomnili, da cene delnic in skladov ne gredo samo navzgor, pač pa tudi navzdol.
Objavljeno na Finančni točki, 28. avgusta 2007
Vendar pa je obrestno-obrestni račun za človeka precej neintuitiven, zato nam ni takoj jasno, kaj določen padec pomeni za našo situacijo in naše varčevalne cilje. Pri enostavnih primerih se še nekako da: če je neka delnica padla za 50% (torej na polovico), bo od tam morala zrasti za 100%, da se vrne na izhodišče. Kako pa je s tem na daljši rok?
Primer štirih namišljenih dolgoročnih varčevalcev
Učinek časovne vrednosti denarja bomo prikazali s pomočjo štirih hipotetičnih varčevalcev, Janka, Metke, Mirka in Slavka. Vsi so finančno ozaveščeni in bodo 40 let v globalno razpršenih vzajemnih skladih obročno varčevali za dodatek k pokojnini, od svojega 25. pa do 65. leta. Na koncu vsakega koledarskega leta vsak od njih vloži novih 2.400 evrov. Sredstva pa se plemenitijo enakomerno, z 8,5-odstotno nominalno letno donosnostjo. Seveda je primer poenostavljen, vendar poenostavitve za namene tega članka niso bistvene. Štirje varčevalci vlagajo na istem trgu, vendar v različnih obdobjih. Enkrat v teku posameznikovega 40-letnega varčevalnega obdobja pa pride do borznega zloma. Zlom je dokaj močan, pa vendar nič neobičajnega. Padec znaša 35% in pride na hitro tik pred koncem leta.
Le Janko ima srečo, saj preživi vseh 40 let brez kakršnegakoli zloma in krivulja vrednosti njegovih prihrankov je lepo eksponentno naraščajoča, kot bomo videli v nadaljevanju. Metko je zlom doletel po 5 letih varčevanja in (35 let pred koncem), Mirka po 20 letih (20 let pred koncem) in Slavka po 35 letih (5 let pred koncem varčevanja).
Kljub temu, da jih je doletel enako močan »neljubi dogodek« in da se razlikujejo samo po tem, kdaj se je to zgodilo, so njihove varčevalne situacije zelo različne. Le srečni Janko se je torej izmazal brez borznega zloma. Njegovih 2.400 evrov doplačila vsako leto je v štiridesetih letih prineslo skupaj 709.638 evrov, kar je lepa nagrada za dolgoletno disciplino.
Mirko, na polovici varčevalne dobe
Poglejmo najprej vmesni primer, Mirka, ki se mu je borzni zlom pripetil po 20 letih varčevanja, ko je že imel preko 100 tisoč evrov. Zlom mu jih je vzel 35%, ali 40.637 EUR in sedaj ima 75.468. Mirko seveda vztraja dalje. Če nadaljuje z 8,5% donosnostjo (zelena črta), bo varčevanje končal s 501.901 evri, kar je precejšen zaostanek za srečnim Jankom (29%). Če pa bi hotel Janka na koncu ujeti, mora v preostalih 20 letih varčevati bolj donosno. Koliko bolj? Potrebnih je 10,57%, in v tej varianti, ki je spodaj prikazana z rdečo črto, se z Jankom na koncu izenači. Vendar pa razlika dveh odstotnih točk v povprečni donosnosti ni trivialna oziroma enostavno dosegljiva.
Kaj pa teh 40.637 evrov izgube zanj pomeni časovno? To pomeni, da ga je zlom na njegovi varčevalni poti prestavil za 4 leta nazaj (razlika med rdečima oznakama). Za toliko se njegovo varčevanje podaljša, da bi kljub zlomu ob nespremenjeni donosnosti priše do Jankovega zneska. Namesto 20 let ga torej čaka še 24 let do Jankovega zneska, če bo donosnost ostala pri 8,5%.
klikni za povečavo
Slavko, nesojeni upokojenec
Pustimo zdaj Mirka in se posvetimo Slavku. Slavko je suvereno varčeval celih 35 let. A praktično tik pred koncem, 5 let pred ciljem v starosti 60 let ga dohiti neljubi dogodek. Njegova situacija po tem ne izgleda lepo. Imel je že preko 400 tisoč privarčevanih evrov in zlom mu jih je vzel 35% ali kar 161.869, s čimer je ostal le na 300.615 evrih. Kaj lahko ukrene Slavko v preostalih 5 letih? Če ostane pri 8,5% donosnosti, pride do končnega zneska 466.242 EUR (zelena črta), kar znaša 34% manj kot pri Janku. V tem času bo torej komajda nadoknadil padec oziroma, končal bo malo nad vrednostjo tik pred zlomom.
No, Slavko je morda optimist in se je v preostalih 5 letih namenil Janka ujeti. »Bom pač naložil nekoliko bolj tvegano«, si misli. Zdaj potrebuje kar 18,16% donosnost, da bi zaostanek nadoknadil (rdeča črta). Ni čisto nemogoče, vendar pa bo Slavko rabil zelo dobrega borznega posrednika, veliko sreče in dobre živce v teh petih letih. Slavka je borzni zlom na časovni premici postavil za 5 let nazaj (rdeči oznaki). Namesto 5 let bi torej ob nespremenjeni donosnosti moral varčevati še 10 let.
klikni za povečavo
Slavko bi torej storil modro, če bi imel 5 let pred koncem varčevanje naložbe drugačne. Recimo take, manj tvegane, s katerimi v borznem zlomu izgubil le 5 odstotkov, ne pa 35. Slavka je premamil pohlep in tisto, čemur psihologi pravijo »recency bias« oziroma »poveličevanje nedavne preteklosti«. Slavko si je mislil, če 35 let ni bilo zloma, ga pa menda ja v teh mojih zadnjih 5 letih tudi ne bo.
Metka ima še čas
Nazadnje se ustavimo še pri Metki. Njo je borzni zlom dohitel že kmalu, po 5 letih varčevanja in v starosti 30 let. Verjetno je bila kot »mlada« vlagateljica zaradi izgube 35% ali 4.977 EUR še kar šokirana, pa vendar je v precej boljši situaciji kot njena kolega. Časa ima še 35 let in če še naprej varčuje z 8,5% donosnostjo, bo prišla na 623.134 EUR, kar je le 12% manj kot srečni Janko, z malo sreče pa ga lahko tudi ujame. Namreč, njena donosnost se mora povišati le za pol odstotne točke, na 9,02%, pa bo v preostalih 35 letih izgubo zaradi borznega zloma nevtralizirala. Če pa ostane pri nespremenjeni donosnosti, se ji varčevalni čas podaljša le za leto in pol.
Izid varčevanja naših štirih junakov je zbran v spodnji tabeli.
klikni za povečavo
Kaj nam potemtakem povedo njihove prigode? »Čas je denar«, tudi v drugačni luči. Imeti veliko časa je skoraj tako dobro kot imeti veliko sreče. Ali pa tisto, kar je rdeča nit odgovorov v naši rubriki Drugo mnenje: čim manj časa bomo imeli za morebitno sanacijo svojega finančnega položaja, tem bolj upoštevajmo tudi možnost negativnih izidov.
RSS prispevki
Mobilno
Družabno
Borzni zlom: rajši prej kot pozneje
Nedavni padci točk vzajemnih skladov so nekatere vlagatelje prvikrat opomnili, da cene delnic in skladov ne gredo samo navzgor, pač pa tudi navzdol.
Primer štirih namišljenih dolgoročnih varčevalcev
Učinek časovne vrednosti denarja bomo prikazali s pomočjo štirih hipotetičnih varčevalcev, Janka, Metke, Mirka in Slavka. Vsi so finančno ozaveščeni in bodo 40 let v globalno razpršenih vzajemnih skladih obročno varčevali za dodatek k pokojnini, od svojega 25. pa do 65. leta. Na koncu vsakega koledarskega leta vsak od njih vloži novih 2.400 evrov. Sredstva pa se plemenitijo enakomerno, z 8,5-odstotno nominalno letno donosnostjo. Seveda je primer poenostavljen, vendar poenostavitve za namene tega članka niso bistvene. Štirje varčevalci vlagajo na istem trgu, vendar v različnih obdobjih. Enkrat v teku posameznikovega 40-letnega varčevalnega obdobja pa pride do borznega zloma. Zlom je dokaj močan, pa vendar nič neobičajnega. Padec znaša 35% in pride na hitro tik pred koncem leta.
Le Janko ima srečo, saj preživi vseh 40 let brez kakršnegakoli zloma in krivulja vrednosti njegovih prihrankov je lepo eksponentno naraščajoča, kot bomo videli v nadaljevanju. Metko je zlom doletel po 5 letih varčevanja in (35 let pred koncem), Mirka po 20 letih (20 let pred koncem) in Slavka po 35 letih (5 let pred koncem varčevanja).
Kljub temu, da jih je doletel enako močan »neljubi dogodek« in da se razlikujejo samo po tem, kdaj se je to zgodilo, so njihove varčevalne situacije zelo različne. Le srečni Janko se je torej izmazal brez borznega zloma. Njegovih 2.400 evrov doplačila vsako leto je v štiridesetih letih prineslo skupaj 709.638 evrov, kar je lepa nagrada za dolgoletno disciplino.
Mirko, na polovici varčevalne dobe
Poglejmo najprej vmesni primer, Mirka, ki se mu je borzni zlom pripetil po 20 letih varčevanja, ko je že imel preko 100 tisoč evrov. Zlom mu jih je vzel 35%, ali 40.637 EUR in sedaj ima 75.468. Mirko seveda vztraja dalje. Če nadaljuje z 8,5% donosnostjo (zelena črta), bo varčevanje končal s 501.901 evri, kar je precejšen zaostanek za srečnim Jankom (29%). Če pa bi hotel Janka na koncu ujeti, mora v preostalih 20 letih varčevati bolj donosno. Koliko bolj? Potrebnih je 10,57%, in v tej varianti, ki je spodaj prikazana z rdečo črto, se z Jankom na koncu izenači. Vendar pa razlika dveh odstotnih točk v povprečni donosnosti ni trivialna oziroma enostavno dosegljiva.
Kaj pa teh 40.637 evrov izgube zanj pomeni časovno? To pomeni, da ga je zlom na njegovi varčevalni poti prestavil za 4 leta nazaj (razlika med rdečima oznakama). Za toliko se njegovo varčevanje podaljša, da bi kljub zlomu ob nespremenjeni donosnosti priše do Jankovega zneska. Namesto 20 let ga torej čaka še 24 let do Jankovega zneska, če bo donosnost ostala pri 8,5%.
klikni za povečavo
Slavko, nesojeni upokojenec
Pustimo zdaj Mirka in se posvetimo Slavku. Slavko je suvereno varčeval celih 35 let. A praktično tik pred koncem, 5 let pred ciljem v starosti 60 let ga dohiti neljubi dogodek. Njegova situacija po tem ne izgleda lepo. Imel je že preko 400 tisoč privarčevanih evrov in zlom mu jih je vzel 35% ali kar 161.869, s čimer je ostal le na 300.615 evrih. Kaj lahko ukrene Slavko v preostalih 5 letih? Če ostane pri 8,5% donosnosti, pride do končnega zneska 466.242 EUR (zelena črta), kar znaša 34% manj kot pri Janku. V tem času bo torej komajda nadoknadil padec oziroma, končal bo malo nad vrednostjo tik pred zlomom.
No, Slavko je morda optimist in se je v preostalih 5 letih namenil Janka ujeti. »Bom pač naložil nekoliko bolj tvegano«, si misli. Zdaj potrebuje kar 18,16% donosnost, da bi zaostanek nadoknadil (rdeča črta). Ni čisto nemogoče, vendar pa bo Slavko rabil zelo dobrega borznega posrednika, veliko sreče in dobre živce v teh petih letih. Slavka je borzni zlom na časovni premici postavil za 5 let nazaj (rdeči oznaki). Namesto 5 let bi torej ob nespremenjeni donosnosti moral varčevati še 10 let.
klikni za povečavo
Slavko bi torej storil modro, če bi imel 5 let pred koncem varčevanje naložbe drugačne. Recimo take, manj tvegane, s katerimi v borznem zlomu izgubil le 5 odstotkov, ne pa 35. Slavka je premamil pohlep in tisto, čemur psihologi pravijo »recency bias« oziroma »poveličevanje nedavne preteklosti«. Slavko si je mislil, če 35 let ni bilo zloma, ga pa menda ja v teh mojih zadnjih 5 letih tudi ne bo.
Metka ima še čas
Nazadnje se ustavimo še pri Metki. Njo je borzni zlom dohitel že kmalu, po 5 letih varčevanja in v starosti 30 let. Verjetno je bila kot »mlada« vlagateljica zaradi izgube 35% ali 4.977 EUR še kar šokirana, pa vendar je v precej boljši situaciji kot njena kolega. Časa ima še 35 let in če še naprej varčuje z 8,5% donosnostjo, bo prišla na 623.134 EUR, kar je le 12% manj kot srečni Janko, z malo sreče pa ga lahko tudi ujame. Namreč, njena donosnost se mora povišati le za pol odstotne točke, na 9,02%, pa bo v preostalih 35 letih izgubo zaradi borznega zloma nevtralizirala. Če pa ostane pri nespremenjeni donosnosti, se ji varčevalni čas podaljša le za leto in pol.
Izid varčevanja naših štirih junakov je zbran v spodnji tabeli.
klikni za povečavo
Kaj nam potemtakem povedo njihove prigode? »Čas je denar«, tudi v drugačni luči. Imeti veliko časa je skoraj tako dobro kot imeti veliko sreče. Ali pa tisto, kar je rdeča nit odgovorov v naši rubriki Drugo mnenje: čim manj časa bomo imeli za morebitno sanacijo svojega finančnega položaja, tem bolj upoštevajmo tudi možnost negativnih izidov.