Okoli prinašanje

kli­kni za povečavo

Zavarovalnica je tisto čudo, ki nase pre­vzema razne rizike in svo­jim stran­kam z izpla­či­lom zava­ro­val­nine v pri­meru zava­ro­va­nih dogod­kov omo­goča nado­me­sti­tev mate­ri­alne škode. S kakšno zava­ro­val­nico imamo dejan­sko opravka, pa zares obču­timo šele tisti hip, ko se pri njej zgla­simo s pri­javo škodnega dogodka.

Bloomberg opi­suje v članku The Insurance Hoax, kako se je med ame­ri­škimi pre­mo­ženj­skimi zava­ro­val­ni­cami raz­pa­sla pra­ksa golju­fa­nja zava­ro­van­cev na način, da ponudi nizko zava­ro­val­nino in upa, da je oško­do­vanci ne bodo izpod­bi­jali po sodni poti.

Sosednja slika pri­ka­zuje poskus natega zava­ro­van­cev zakon­cev Ray, ki jima je vihar poško­do­val hišo. Prvič je ceni­lec pri­šel že kar s čekom za 36 tisoč dolar­jev, ki pa sta ga zavr­nila. Po raznih kolo­bo­ci­jah je bila naza­dnje zava­ro­val­nica pri­pra­vljena izpla­čati 302 tisoč dolar­jev, torej kar 8-krat več.

Upajmo, da se to poče­tje iz Amerike ne bo raz­ši­rilo k nam. Ali pa se je morda že? Kakšne izku­šnje imate?

Vprašanje:

Ali naše zava­ro­val­nice pošteno oce­nijo škodo in brez ovin­kar­je­nja izpla­čajo zava­ro­vano pre­mo­ženj­sko škodo (avto­mo­bil­sko, sta­no­vanj­sko itd.)

Možni odgo­vori:

a) ne, takih stvari kot v tem ame­ri­škem pri­meru naše zava­ro­val­nice ne poč­nejo
b) tudi če to poč­nejo, to ni nič takega, saj morajo tudi zava­ro­val­ni­čarji živeti, poleg tega pa del­ni­čarji zava­ro­val­nic pri­ča­ku­jejo dobičke
c) če teh posku­sov ne bi bilo, se pri nas ne bi raz­cve­tele firme kot so Poravnava, Odškodnina in podobne, ki oško­do­vance zasto­pajo proti zava­ro­val­ni­cam
d) zava­ro­val­nice se tega poslu­žu­jejo samo zato, ker tudi mar­si­ka­tera stranka hoče ogo­lju­fati svojo zava­ro­val­nico
e) pri nas to ni potrebno, saj se zava­ro­val­nice izda­tno zašči­tijo s pomo­čjo drob­nega tiska