Državni zbor RS je 27. septembra sprejel novelo Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje ZISDU-1B.
Objavljeno na Finančni točki, 4. oktobra 2007
O predlogu novele smo pisali v decembru 2006, ko je bila le-ta pred obravnavo na vladi. Od tedanje različice je prišlo do nekaterih manjših sprememb, vendar večina takrat zapisanega še vedno velja.
Kaj se ne spreminja?
Zakon je sicer precej obsežen, ima 130 členov, vendar na dveh področjih ne spreminja čisto nič. Prvič, položaj idov (investicijskih družb) ostaja nespremenjen glede na dosedanjo ureditev. Ker so vsi danes delujoči idi privatizacijskega izvora, zanje še naprej velja, da morajo ugasniti — se preoblikovati v vzajemne sklade. Ne-privatizacijskih idov (zaprtih skladov) po sedanjem zakonu itak ni bilo (noben nikoli ni bil ustanovljen), tako da kaže, da bo ta segment kolektivnega investiranja — če se zakonodaja ne spremeni in ga napravi privlačnejšega — v Sloveniji po naravni poti odmrl.
Drugič, vzajemni pokojninski skladi, ki so ena od pojavnih oblik prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ostajajo nespremenjeni, kajti poskus modernizacije tega področja spomladi 2007 z Berk-Pogačarjevim osnutkom novega zakona o dodatnem pokojninskem varčevanju ni uspel.
Katere nove možnosti se odpirajo?
- Sedanji zakon pravzaprav sploh ni predvideval možnosti trženja slovenskih skladov izven Slovenije in to kljub temu, da je že od 2002 dalje dopuščal delovanje samo standardnih harmoniziranih vzajemnih skladov (usklajenih z direktivo UCITS), katerih glavna prednost je ravno poenostavljeno čezmejno trženje. Pionirske korake na področju čezmejnega trženja je že napravil KBM Infond in verjetno bo tega v prihodnje še več. Je to dobro ali slabo? Za vlagatelje je načeloma boljše, če so v večjem (in po možnosti cenejšem) skladu, saj je tako tudi manj možnosti za neprostovoljno likvidacijo, kakršna se na primer ravnokar dogaja v luksemburškem skladu KD Delux, ki je bil očitno premajhen za preživetje. Pravila glede likvidacije bodo po novem nekoliko sproščena tudi za slovenske sklade.
- V zvezi s trženjem je novo tudi to, da je odpravljena absolutna prepoved prenosa opravljanja storitev z druge osebe na podizvajalce (outsourcing), ki je bila slovenski unikum in je v Evropi ne poznajo. Kot zanimivost: ravno ta dosedanja omejitev je bila tudi vzrok za to, da je morala spletna Finančna točka januarja 2007 prekiniti s sprejemanjem naročil za sklade Raiffeisen in SGAM, kajti ATVP je tolmačila, da na tak način tuja DZU krši slovensko zakonodajo.
- Odpira se tudi možnost pripojitve enega sklada k drugemu znotraj iste DZU, s tem, da morata imeti podobno naložbeno politiko in strukturo provizij, da ne bi prihajalo do pripajanja obvezniškega sklada k delniškemu ali poceni sklada k dragemu. Pripojitev bi lahko bila aktualna v primeru zelo podobnih skladov kot sta Infond Hrast in Infond Uravnoteženi, kasneje morda tudi pripajanje v vzajemni sklad preoblikovanega ida.
- Različni razredi kuponov skadov. Doslej tega v pravem smislu pri nas nismo poznali. Domače DZU so lahko oblikovale različne sheme istega sklada, ki so se razlikovale le po vstopnih in izstopnih provizijah. Bistvena značilnost pravih razredov pa je, da se med posameznimi razredi lahko razlikuje tudi vrednost točke (VEP), kljub temu da gre za enako investicijsko politiko.To na primer pomeni, da se lahko razlikuje tudi upravljavska provizija med posameznimi razredi (npr. poseben razred z drugačnimi omejitvami vplačil in izplačil za velike vlagatelje ali pa npr. za dolgoročno pokojninsko varčevanje). Ali pa, da en razred lahko sproti izplačuje dobičke, drugi pa ne (pač pa jih reinvestira). Slovenski vlagatelji sicer razrede že poznajo prek tujih ponudnikov v Sloveniji, saj so od maja 2005 na voljo pri podskladih Sanpaolo International Fund.
Krovni skladi — pomembne davčne posledice
Tisto, kar pa je tako za vlagatelje kot za ponudnike slovenskih vzajemnih skladov najbolj vabljivo, je možnost (ne tudi obveza) konsolidacije celotne množice skladov posamezne družbe pod isto kapo, torej v podsklade znotraj krovnega sklada. (Krovni sklad pomeni samo drugačno pravno-formalno organiziranost, naložbena politika dosedanjih skladov pri tem lahko ostaja enaka. Tuje družbe za upravljanje to že dolgo ponujajo.)
Za vlagatelje je taka ureditev aktualna zato, ker s tem pridobijo možnost neobdavčenega prehajanja med podskladi in s tem prilagajanja tveganosti svojih naložb v skladu s svojo situacijo.
Praktično to deluje tako, da se pri premikanju denarja med podskladi za davčne potrebe kot nakupa vrednost in datum pridobitve vseskozi štejejo tisti podatki, ki se nanašajo na vplačilo v prvega v verigi podskladov. Veriga se prekine (in nastanejo davčne posledice) šele s tem, ko vplačani denar zapusti okrilje krovnega sklada s tem, da je nakazan vlagatelju in ne več v nek drugi podsklad.
Za ponudnike pa je zadeva zanimiva zato, ker se jim na tak način administrativno poslovanje precej poenostavi: krovni sklad ima en sam prospekt, ena pravila upravljanja in eno letno poročilo. Količina papirologije se zaradi tega precej zmanjša. Seveda ni za odmet tudi to, da lahko DZU pričakujejo, da bo davčno ugodnejše premikanje pomagalo ohranjati vlagatelje pod eno streho.
Šele na čisto koncu zakonodajnega postopka je v zakon prišla tudi bistvena določba, da začetno oblikovanje krovnih skladov iz obstoječih vzajemnih skladov ne bo obdavčljiv dogodek. Formalno sta namreč podsklad in prejšnji vzajemni sklad različni zadevi, čeprav gre samo za novo preobleko iste vsebine. Zato je grozilo, da bi se ta sprememba lahko štela kot obdavčljiva (zamenjava kapitala). Vendar ne bo tako. Ko se bodo torej oblikovali krovni skladi, bodo tudi zamenjave že danes obstoječih kuponov v bodoče podsklade znotraj bodočega krovnega sklada neobdavčene.
Tu velja omeniti še obveznost zagotavljanja sledljivosti s strani DZU, ki ga še mora predpisati ministrstvo za finance v skladu s 150. členom dohodninskega zakona (Zdoh-2). Davčni tretma bo veljal tudi za krovne sklade iz EU, ki se legalno tržijo v Sloveniji (trenutno so to SGAM fund, SPIF, Pioneer funds in Pioneer Portfolio Funds), če bodo le zagotovili predpisano sledljivost — diskriminirati čezmejne evropske ponudnike namreč ni dovoljeno.
(Vse opisane davčne posledice veljajo samo za vlagatelje, ki so fizične osebe.)
Časovnica
Posebna davčna obravnava prenosa denarja med podskladi istega krovnega sklada za fizične vlagatelje se začne v skladu z veljavno dohodninsko zakonodajo (ZDOH-2) uporabljati avtomatično eno leto po tistem, ko začne veljati takšen zakon o skladih, ki opredeljuje krovne sklade (torej tisto, o čemer pišemo v tem tekstu).
Zakon bo začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu, to pomeni 25.10. 2007. ATVP mora izdati nekatere nove podzakonske akte v treh, druge pa v šestih mesecih od uveljavitve zakona, torej do konca aprila 2008. Isti rok velja za predpis o zagotavljanju sledljivosti znotraj krovnega sklada. Družbe za upravljanje se morajo z novimi podzakonskimi akti uskladiti v roku šestih mesecev od njihove izdaje, torej najkasneje do oktobra 2008.
Ker je oblikovanje krovnega sklada priročno izvršiti ob koncu poslovnega leta, to pa je za slovenske sklade enako koledarskemu, bi torej po zmerno optimistični varianti slovenski krovni skladi lahko začeli poslovati s 1. januarjem 2009.
RSS prispevki
Mobilno
Družabno
ZISDU-1B — kaj je to in kaj prinaša?
Državni zbor RS je 27. septembra sprejel novelo Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje ZISDU-1B.
Kaj se ne spreminja?
Zakon je sicer precej obsežen, ima 130 členov, vendar na dveh področjih ne spreminja čisto nič. Prvič, položaj idov (investicijskih družb) ostaja nespremenjen glede na dosedanjo ureditev. Ker so vsi danes delujoči idi privatizacijskega izvora, zanje še naprej velja, da morajo ugasniti — se preoblikovati v vzajemne sklade. Ne-privatizacijskih idov (zaprtih skladov) po sedanjem zakonu itak ni bilo (noben nikoli ni bil ustanovljen), tako da kaže, da bo ta segment kolektivnega investiranja — če se zakonodaja ne spremeni in ga napravi privlačnejšega — v Sloveniji po naravni poti odmrl.
Drugič, vzajemni pokojninski skladi, ki so ena od pojavnih oblik prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ostajajo nespremenjeni, kajti poskus modernizacije tega področja spomladi 2007 z Berk-Pogačarjevim osnutkom novega zakona o dodatnem pokojninskem varčevanju ni uspel.
Katere nove možnosti se odpirajo?
Krovni skladi — pomembne davčne posledice
Tisto, kar pa je tako za vlagatelje kot za ponudnike slovenskih vzajemnih skladov najbolj vabljivo, je možnost (ne tudi obveza) konsolidacije celotne množice skladov posamezne družbe pod isto kapo, torej v podsklade znotraj krovnega sklada. (Krovni sklad pomeni samo drugačno pravno-formalno organiziranost, naložbena politika dosedanjih skladov pri tem lahko ostaja enaka. Tuje družbe za upravljanje to že dolgo ponujajo.)
Za vlagatelje je taka ureditev aktualna zato, ker s tem pridobijo možnost neobdavčenega prehajanja med podskladi in s tem prilagajanja tveganosti svojih naložb v skladu s svojo situacijo.
Praktično to deluje tako, da se pri premikanju denarja med podskladi za davčne potrebe kot nakupa vrednost in datum pridobitve vseskozi štejejo tisti podatki, ki se nanašajo na vplačilo v prvega v verigi podskladov. Veriga se prekine (in nastanejo davčne posledice) šele s tem, ko vplačani denar zapusti okrilje krovnega sklada s tem, da je nakazan vlagatelju in ne več v nek drugi podsklad.
Za ponudnike pa je zadeva zanimiva zato, ker se jim na tak način administrativno poslovanje precej poenostavi: krovni sklad ima en sam prospekt, ena pravila upravljanja in eno letno poročilo. Količina papirologije se zaradi tega precej zmanjša. Seveda ni za odmet tudi to, da lahko DZU pričakujejo, da bo davčno ugodnejše premikanje pomagalo ohranjati vlagatelje pod eno streho.
Šele na čisto koncu zakonodajnega postopka je v zakon prišla tudi bistvena določba, da začetno oblikovanje krovnih skladov iz obstoječih vzajemnih skladov ne bo obdavčljiv dogodek. Formalno sta namreč podsklad in prejšnji vzajemni sklad različni zadevi, čeprav gre samo za novo preobleko iste vsebine. Zato je grozilo, da bi se ta sprememba lahko štela kot obdavčljiva (zamenjava kapitala). Vendar ne bo tako. Ko se bodo torej oblikovali krovni skladi, bodo tudi zamenjave že danes obstoječih kuponov v bodoče podsklade znotraj bodočega krovnega sklada neobdavčene.
Tu velja omeniti še obveznost zagotavljanja sledljivosti s strani DZU, ki ga še mora predpisati ministrstvo za finance v skladu s 150. členom dohodninskega zakona (Zdoh-2). Davčni tretma bo veljal tudi za krovne sklade iz EU, ki se legalno tržijo v Sloveniji (trenutno so to SGAM fund, SPIF, Pioneer funds in Pioneer Portfolio Funds), če bodo le zagotovili predpisano sledljivost — diskriminirati čezmejne evropske ponudnike namreč ni dovoljeno.
(Vse opisane davčne posledice veljajo samo za vlagatelje, ki so fizične osebe.)
Časovnica
Posebna davčna obravnava prenosa denarja med podskladi istega krovnega sklada za fizične vlagatelje se začne v skladu z veljavno dohodninsko zakonodajo (ZDOH-2) uporabljati avtomatično eno leto po tistem, ko začne veljati takšen zakon o skladih, ki opredeljuje krovne sklade (torej tisto, o čemer pišemo v tem tekstu).
Zakon bo začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu, to pomeni 25.10. 2007. ATVP mora izdati nekatere nove podzakonske akte v treh, druge pa v šestih mesecih od uveljavitve zakona, torej do konca aprila 2008. Isti rok velja za predpis o zagotavljanju sledljivosti znotraj krovnega sklada. Družbe za upravljanje se morajo z novimi podzakonskimi akti uskladiti v roku šestih mesecev od njihove izdaje, torej najkasneje do oktobra 2008.
Ker je oblikovanje krovnega sklada priročno izvršiti ob koncu poslovnega leta, to pa je za slovenske sklade enako koledarskemu, bi torej po zmerno optimistični varianti slovenski krovni skladi lahko začeli poslovati s 1. januarjem 2009.
Preberite tudi: