Zakaj nam borzne hiše pošiljajo vprašalnike in kaj je MiFID?
15. november 2007
Objavljeno na Finančni točki, 15. novembra 2007
Evropska direktiva MiFID (Markets in Financial Instruments Directive, 2004/39/ES), ki so jo članice EU morale uveljaviti do 1. novembra letos, bo imela pomemben vpliv na spremembe in poenotenje zakonodaje s področja storitev na trgih vrednostnih papirjev v Evropi. V Sloveniji je večina vsebinskih novosti vključena v novi Zakon o trgu finančnih inštrumentov (ZTFI), še bolj konkretno pa bodo navedene v podzakonskih aktih na njegovi podlagi. Ti podrobnejši predpisi zaenkrat še niso bili objavljeni v Uradnem listu RS. Neznanke niso samo v Sloveniji, ki ni edina zamudnica pri implementaciji direktive, pač pa tudi drugod. V Nemčiji na primer že vsaj leto dni prirejajo pojasnjevalne seminarje o pomenu in posledicah direktive za različne ciljne skupine.
Domena direktive MiFID
Direktiva posega na mnoge segmente, vendar se v tem tekstu omejujemo le na tisti del, ki se tiče varovanja interesov malih vlagateljev (neprofesionalnih strank) in storitev investicijskega svetovanja.
Okvirno lahko rečemo, da se direktiva tiče borz, bank in borznoposredniških družb, ki opravljajo investicijske storitve. Ne tiče se (razen izjemoma) zavarovalnic, pokojninskih družb in družb za upravljanje ter njihovih produktov. Pri nekaterih osebah direktivah pušča prostor članicam, da jih izvzamejo iz dosega direktive, nekatere izjeme pa so izrecno naštete.
Klasifikacija strank
Sporni vprašalniki, ki so vznemirili javnost in ki jih stranke borznoposredniških družb dobivajo po pošti v teh dneh, so namenjeni temu, da borzna hiša lahko svojo stranko bolje spozna in jo na podlage njene situacije uvrsti med neprofesionalne (običajne) ali profesionalne (zahtevne, z izkušnjami, sposobne ocenjevanja tveganja). Razlika med obema kategorijama je v nivoju zaščite. Pri neprofesionalnih strankah mora borzna hiša bolj temeljito opozarjati na razna tveganja.
Po novem se namreč od BPH zahteva, da pred ponujanjem ali izvedbo naročene investicijske storitve opravijo presojo »primernosti« in »ustreznosti« te storitve, za stranko (naročnika).
Ustreznost pomeni, ali ima stranka dovolj izkušenj in znanja, da bi razumela tveganja, ki jih vsebuje določena vrsta produkta ali storitve, ki se ponuja ali zahteva.
Primernost pomeni, ali storitev uresničuje strankine naložbene cilje in ali ji omogoča, da finančno prenese vsa morebitna tveganja v skladu s temi cilji.
Klasifikacija je pomembna predvsem v primeru investicijskega svetovanja ali upravljanja premoženja. Da lahko borzna hiša opravi presojo primernosti in ustreznosti, mora poznati znanje, izkušnje, naložbene cilje in finančni položaj svoje stranke.
To pa ne velja za običajno izvrševanje naročila stranke (pod določenimi dodatnimi pogoji). Če želi stranka na primer samo prodati svoje certifikatske delnice, je borzna hiša ni dolžna moriti z izpolnjevanjem vprašalnika. Vsekakor pa bodo vprašalniki služili tudi za zavarovanje samih borznih hiš pred morebitnimi naknadnimi očitki ali celo tožbami strank.
Kot kaže dosedanje dogajanje, bodo borzne hiše pri tem različno »firbčne«: nekatere se bodo omejile na tisto, kar je res nujno, druge pa bodo hotele izvedeti marsikaj, denimo »kolikšen delež vaših skupnih prhodkov v % predstavlja prihodek iz kmetijstva«.
Pomembno je, da se stranke zavedajo, da niso dolžne razkriti ravno vsega, kar utegne njihovo borzno hišo zanimati. Če ste dobili vprašalnik, je smiselno, da ga pošteno in iskreno izpolnite, pri čemer pa lahko brez škode izpustite tista vprašanja, ki se vam zdijo pretirano vdiranje v vašo zasebnost.
Borzna hiša bo imela pravico, da v primeru nepopolnih informacij, stranko obvesti, da ne more oceniti, ali je nameravana storitev za stranko glede na njeno situacijo primerna ali ne. Nepopolno izpolnjen obrazec pa ni podlaga za to, da borzna hiša določene storitve ne bi izvršila.
Borzni posredniki kot investicijski svetovalci
Novi predpisi bodo natančneje opredelili tudi investicijsko svetovanje. Po definiciji v ZTFI je to dajanje osebnih priporočil stranki bodisi na njeno zahtevo bodisi na pobudo investicijskega podjetja glede enega ali več poslov v zvezi s finančnimi instrumenti..
Investicijsko svetovanje bodo lahko izvajali le ustrezno usposobljeni borzni posredniki, pri čemer je pojem borznega posrednika poslej razširjen. Borzni posrednik lahko opravlja enega ali več sklopov od naslednjega:
izvrševanje naročil strank,
investicijsko svetovanje in
gospodarjenje s finančnimi instrumenti strank (upravljanje portfelja).
Tega pa ne more početi kot »prosti strelec« ampak le kot »odvisni borznoposredniški zastopnik »(OBZ). OBZ je fizična ali pravna oseba, ki na podlagi neomejene odgovornosti borzne hiše, v imenu in za račun katere deluje, in sicer:
sprejema in posreduje navodila ali naročila strank v zvezi z investicijskimi storitvami ali finančnimi instrumenti,
prodaja finančne instrumente ali
svetuje strankam ali morebitnim strankam glede teh finančnih instrumentov oziroma investicijskih storitev.
ZTFI uvaja javni register vseh OBZ (domačih in tujih), ki ga bo javno objavljala ATVP. Pomembna novost, ki jo prinaša MiFID, je tudi, da bodo opravljena investicijska svetovanja praviloma pisno dokumentirana, kar naj bi zmanjšalo morebitne kasnejše dvome o tem, kaj je bilo svetovano in v kakšni situaciji. Poleg borznih hiš, kot smo jih poznali doslej (ki so bile praviloma tudi članice borze in so opravljale vse vrste storitev), bodo v prihodnje nastajale tudi male borznoposredniške družbe, ki bodo lahko opravljale samo posredovanje naročil strank in investicijsko svetovanje. Za malo BPD bodo pogoji precej milejši in bo možna tudi v pravni obliki osebne družbe ali samostojnega podjetnika.
Kaj je in kaj ni investicijsko svetovanje
O tem, kaj spada pod investicijsko svetovanje, doslej ni bilo povsem enoznačnega odgovora, tudi na nivoju Evrope. Direktiva in njeni izvedbeni predpisi dajejo naslednje usmeritve:
Svetovanje na področju finančnih instrumentov, objavljeno v časopisu, dnevniku, reviji ali drugi publikaciji (tudi na internetu) ali v televizijski ali radijski oddaji, se ne šteje kot osebno priporočilo za namen opredelitve „investicijskega svetovanja“, če ponujanje investicijskega svetovanja ni temeljni namen publikacije ali oddaje ali če je podano izključno preko distribucijskih poti (mediji, internet).
Splošno svetovanje o vrstah finančnih instrumentov ni investicijsko svetovanje za namene Direktive.
Izdelava investicijske raziskave, namenjene za distribucijske poti ali za javnost o transakciji s finančnim instrumentom, na podlagi katere se izrecno ali implicitno priporoča investicijska strategija v zvezi z enim finančnim instrumentom ali več, vključno z mnenjem glede sedanje ali prihodnje vrednosti ali cene takih instrumentov, se ne šteje za investicijsko svetovanje.
Omogočanje pristopa k vzajemnim skladom se ne šteje kot investicijsko svetovanje.
In kaj sedaj?
Evropska komisija sporoča: »MiFID je dobra novica za potrošnika.« Skeptiki se morda ob tej izjavi spomnite na domislico Ronalda Reagana, ki so se mu svojčas najbolj strašljive besede v angleškem jeziku zdele: »We’re from the government and we’re here to help!«
Postopki tako za vlagatelje kot (še precej bolj) za borzne hiše bodo bolj zapleteni. Število mest, na katerih je možno opraviti borzne storitve, se bo zmanjšalo. Število borznih posrednikov se bo povečalo. Načeloma naj bi bila zaščita vlagateljev boljša kot doslej — možnosti za zlorabe ali zavajanje naj bi bilo manj. Kako temeljite bodo spremembe in s kakšno hitrostjo bodo uvajane, pa zaenkrat ostaja še odprto.
Nerviranje z ležarino: V začetku vsakega koledarskega leta borzne hiše znervirajo približno 600 tisoč slovenskih imetnikov delnic in obveznic, ko jim zaračunajo ležarino, to...
Saj tudi drugi to počnejo: Po sodbi Vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo pritožbo kaznovanih brokerjev Probanke zaradi tržne manipulacije (friziranja tečaja delnice Pivovarne Laško...
Trguj in... zapravi vse: Po štirih letih se znova začenja resničnostni show World Top Investor. Tokrat pod geslom Trguj in zmaguj ter z lokalnim sponzorstvom borzne hiše Iliri...
Citat dneva
An old error is always more popular than a new truth. -- German proverb
RSS prispevki
Mobilno
Družabno
Zakaj nam borzne hiše pošiljajo vprašalnike in kaj je MiFID?
Objavljeno na Finančni točki, 15. novembra 2007
Evropska direktiva MiFID (Markets in Financial Instruments Directive, 2004/39/ES), ki so jo članice EU morale uveljaviti do 1. novembra letos, bo imela pomemben vpliv na spremembe in poenotenje zakonodaje s področja storitev na trgih vrednostnih papirjev v Evropi. V Sloveniji je večina vsebinskih novosti vključena v novi Zakon o trgu finančnih inštrumentov (ZTFI), še bolj konkretno pa bodo navedene v podzakonskih aktih na njegovi podlagi. Ti podrobnejši predpisi zaenkrat še niso bili objavljeni v Uradnem listu RS. Neznanke niso samo v Sloveniji, ki ni edina zamudnica pri implementaciji direktive, pač pa tudi drugod. V Nemčiji na primer že vsaj leto dni prirejajo pojasnjevalne seminarje o pomenu in posledicah direktive za različne ciljne skupine.
Domena direktive MiFID
Direktiva posega na mnoge segmente, vendar se v tem tekstu omejujemo le na tisti del, ki se tiče varovanja interesov malih vlagateljev (neprofesionalnih strank) in storitev investicijskega svetovanja.
Okvirno lahko rečemo, da se direktiva tiče borz, bank in borznoposredniških družb, ki opravljajo investicijske storitve. Ne tiče se (razen izjemoma) zavarovalnic, pokojninskih družb in družb za upravljanje ter njihovih produktov. Pri nekaterih osebah direktivah pušča prostor članicam, da jih izvzamejo iz dosega direktive, nekatere izjeme pa so izrecno naštete.
Klasifikacija strank
Sporni vprašalniki, ki so vznemirili javnost in ki jih stranke borznoposredniških družb dobivajo po pošti v teh dneh, so namenjeni temu, da borzna hiša lahko svojo stranko bolje spozna in jo na podlage njene situacije uvrsti med neprofesionalne (običajne) ali profesionalne (zahtevne, z izkušnjami, sposobne ocenjevanja tveganja). Razlika med obema kategorijama je v nivoju zaščite. Pri neprofesionalnih strankah mora borzna hiša bolj temeljito opozarjati na razna tveganja.
Po novem se namreč od BPH zahteva, da pred ponujanjem ali izvedbo naročene investicijske storitve opravijo presojo »primernosti« in »ustreznosti« te storitve, za stranko (naročnika).
Klasifikacija je pomembna predvsem v primeru investicijskega svetovanja ali upravljanja premoženja. Da lahko borzna hiša opravi presojo primernosti in ustreznosti, mora poznati znanje, izkušnje, naložbene cilje in finančni položaj svoje stranke.
To pa ne velja za običajno izvrševanje naročila stranke (pod določenimi dodatnimi pogoji). Če želi stranka na primer samo prodati svoje certifikatske delnice, je borzna hiša ni dolžna moriti z izpolnjevanjem vprašalnika. Vsekakor pa bodo vprašalniki služili tudi za zavarovanje samih borznih hiš pred morebitnimi naknadnimi očitki ali celo tožbami strank.
Kot kaže dosedanje dogajanje, bodo borzne hiše pri tem različno »firbčne«: nekatere se bodo omejile na tisto, kar je res nujno, druge pa bodo hotele izvedeti marsikaj, denimo »kolikšen delež vaših skupnih prhodkov v % predstavlja prihodek iz kmetijstva«.
Pomembno je, da se stranke zavedajo, da niso dolžne razkriti ravno vsega, kar utegne njihovo borzno hišo zanimati. Če ste dobili vprašalnik, je smiselno, da ga pošteno in iskreno izpolnite, pri čemer pa lahko brez škode izpustite tista vprašanja, ki se vam zdijo pretirano vdiranje v vašo zasebnost.
Borzna hiša bo imela pravico, da v primeru nepopolnih informacij, stranko obvesti, da ne more oceniti, ali je nameravana storitev za stranko glede na njeno situacijo primerna ali ne. Nepopolno izpolnjen obrazec pa ni podlaga za to, da borzna hiša določene storitve ne bi izvršila.
Borzni posredniki kot investicijski svetovalci
Novi predpisi bodo natančneje opredelili tudi investicijsko svetovanje. Po definiciji v ZTFI je to dajanje osebnih priporočil stranki bodisi na njeno zahtevo bodisi na pobudo investicijskega podjetja glede enega ali več poslov v zvezi s finančnimi instrumenti..
Investicijsko svetovanje bodo lahko izvajali le ustrezno usposobljeni borzni posredniki, pri čemer je pojem borznega posrednika poslej razširjen. Borzni posrednik lahko opravlja enega ali več sklopov od naslednjega:
Tega pa ne more početi kot »prosti strelec« ampak le kot »odvisni borznoposredniški zastopnik »(OBZ). OBZ je fizična ali pravna oseba, ki na podlagi neomejene odgovornosti borzne hiše, v imenu in za račun katere deluje, in sicer:
ZTFI uvaja javni register vseh OBZ (domačih in tujih), ki ga bo javno objavljala ATVP. Pomembna novost, ki jo prinaša MiFID, je tudi, da bodo opravljena investicijska svetovanja praviloma pisno dokumentirana, kar naj bi zmanjšalo morebitne kasnejše dvome o tem, kaj je bilo svetovano in v kakšni situaciji. Poleg borznih hiš, kot smo jih poznali doslej (ki so bile praviloma tudi članice borze in so opravljale vse vrste storitev), bodo v prihodnje nastajale tudi male borznoposredniške družbe, ki bodo lahko opravljale samo posredovanje naročil strank in investicijsko svetovanje. Za malo BPD bodo pogoji precej milejši in bo možna tudi v pravni obliki osebne družbe ali samostojnega podjetnika.
Kaj je in kaj ni investicijsko svetovanje
O tem, kaj spada pod investicijsko svetovanje, doslej ni bilo povsem enoznačnega odgovora, tudi na nivoju Evrope. Direktiva in njeni izvedbeni predpisi dajejo naslednje usmeritve:
In kaj sedaj?
Postopki tako za vlagatelje kot (še precej bolj) za borzne hiše bodo bolj zapleteni. Število mest, na katerih je možno opraviti borzne storitve, se bo zmanjšalo. Število borznih posrednikov se bo povečalo. Načeloma naj bi bila zaščita vlagateljev boljša kot doslej — možnosti za zlorabe ali zavajanje naj bi bilo manj. Kako temeljite bodo spremembe in s kakšno hitrostjo bodo uvajane, pa zaenkrat ostaja še odprto.