Kdo je za to kriv?

Včasih se čudimo, jezimo ali celo nor­ču­jemo iz tega, kaj vse je možno obja­viti v časo­pisu kot pov­sem resen članek. Eden zadnjih pri­mer­kov je bil tekst Pet nasve­tov, kam z denar­jem, ki vam bo ostal od NKBM, ki je spro­žil nekaj debate tukaj, še veliko več pa v forumu Financ. Ugibajmo, zakaj do tega pri­haja in kdo je za to kriv. V stilu mar­ke­tin­ško narav­na­nih naslo­vov (»Pet nasve­tov…«, »Trije načini…«) vam dajemo v presojo…

…deset možnih razlo­gov za šibko vse­bino na časo­pi­snih stra­neh na sploh:

• 10. Kriva je pre­u­sme­ri­tev pozor­no­sti bral­stva na inter­net in pre­pri­ča­nje ljudi, da so upra­vi­čeni do kako­vo­stne vse­bine zastonj (malo denarja, malo muzike).
• 9. Od avtor­jev, ki pri časo­pisu delajo prek študenta za 4 evre na uro, več niti ne moremo pričakovati.
• 8. Ne avtor, kriv je ure­dnik, ki zgo­raj ome­nje­nemu študentu nekri­tično obja­vlja izdelke, ne da bi ga pred tem z ustre­znim men­tor­stvom izu­čil obrti.
• 7. Kriva sta oba, ker ure­dni­ška poli­tika pov­sod zah­teva vklju­če­va­nje famo­znih »sogovornikov«/»strokovnjakov«, ki naj bi zvi­šali vero­do­stoj­nost vse­bine. Dejansko pa avtor za izjave pokliče nekaj oseb, samo da zapolni pro­stor. Če avtorju zado­šča vsak sogo­vor­nik, ki ima pet minut časa in bi se rad poja­vil v časo­pisu, rezul­tat ne more biti dober.
• 6. Kriv je izo­bra­že­valni sis­tem (na pri­mer Fakulteta za druž­bene vede), ki ne da zado­stnega števila pisme­nih kan­di­da­tov za bodoče dobre novinarje.
• 5. Kriv je lastnik časo­pisa, ker pre­slabo pla­čuje dobro delo. Profesionalni in kom­pe­ten­tni novi­narji (ki jih je vse­eno pre­cej) se prej ali slej pre­se­lijo kam dru­gam, kajti študen­tom za 4 evre na uro ne morejo konkurirati.
• 4. Kriv je pre­maj­hen slo­ven­ski pro­stor. Dnevno se zgodi pre­malo dovolj pomemb­nih dogod­kov, časo­pis pa je treba vsak dan zapol­niti. Od tod ukvar­ja­nje s tri­vi­al­nostmi in napi­ho­va­nje red­kih bolj pomemb­nih tema­tik čez vse meje, pri čemer seveda trpi kvaliteta.
• 3. Krivi so nezah­tevni bralci, ki so pri­pra­vljeni vse­eno kupo­vati tako časo­pisje ali pa, celo več, so pov­sem zado­voljni z bre­plač­niki in imajo točno take medije, kot si jih zaslu­žijo. Če bi obsta­jalo (z denar­jem pod­prto) pov­pra­še­va­nje po čem bolj­šem, bi se to v raz­me­rah svo­bo­dne kon­ku­rence prej ali slej pojavilo.
• 2. Krivi so lastniki, ki pri pro­duk­ciji časo­pisa vse­bino obrav­na­vajo kot mašilo med ogla­snimi mesti. »Redni sve­ženj časo­pisa« je samo nosi­lec, kate­remu se pri­loži naj­po­memb­nejši del — ogla­sna pri­loga (vpra­šajmo se, kakšno je raz­merje med pri­hodki od naroč­nin in tistimi od oglasov).
• 1. Nihče ni kriv. Pisanje po medi­jih pač ni ravno stvar, ki bi pri­vla­čila naj­spo­sob­nejše, kot trdi nasle­dnja kri­la­tica Those who can, do
  Those who can’t, teach
  Those who can’t teach, teach tea­chers
  Those who can’t teach tea­chers, mode­rate inter­net forums.

Vprašanje:

Kateri od našte­tih razlo­gov »pijejo vodo«?