Pasivni skladi na pohodu

Pasivno upra­vlja­nje — za koga?

Pasivno upra­vljani skladi pri nas sicer niso več novost, ven­dar doslej kake večje popu­lar­no­sti niso doži­veli. Gre za sklade, kjer so naložbe upra­vljane po vna­prej dolo­če­nih številč­nih kri­te­ri­jih (naj­po­go­steje tak sklad z nalož­bami opo­naša sestavo nekega bor­znega inde­ksa) in nimajo upra­vljavca v pra­vem pomenu besede. Razlogov za to manjše zani­ma­nje je več. Ponudba še ni pose­bej pestra, obe­nem pa upra­vljavci tovr­stnih skla­dov zaradi niz­kih pro­vi­zij po svetu nikjer prav pose­bej ne ogla­šu­jejo. Tipični kupec inde­ksnih skla­dov v raz­vi­tej­ših drža­vah je zah­tev­nejša stranka, ki pri­sega na nizke cene in ver­jame, da na dolgi rok pov­pre­čje trga (torej indeks) pre­maga večino aktivno upra­vlja­nih skladov.

Pri nas so se naj­prej poja­vili inde­ksni skladi SGAM, vezani na naj­ve­čje sve­tovne del­ni­ške trge (sklade trži banka SKB), kasneje je DZU Medvešek Pušnik ponu­dila svoj sklad MP-Eurostock.SI, ki je bil kot prvi uvr­ščen tudi v trgo­va­nje na Ljubljanski borzi. Tam sta se mu kasneje pri­dru­žila sicer aktivno upra­vljana Probanka Globalni nalož­beni sklad in MP-Balkan.SI. Na bor­zno kota­cijo še čaka novi, pasivno upra­vljani sklad Abančne DZU Pasivni Baltinord, ki med pasiv­nimi skladi edini ne sledi kon­kre­tnemu inde­ksu, pač pa ima neko­liko bolj ohla­pna nalož­bena pravila.

V leto­šnjem letu bodo ponudbo dopol­nili še štirje novi inde­ksni skladi Probanke upra­vlja­nje. Prva dva PB Uranium Index in PB Biotech Index sta že na voljo, v postopku pri­do­bi­va­nja dovo­lje­nja pa sta še Probanka Balkan Index (regij­ski, bal­kan­ski) in Probanka Agraria Index (sek­tor­ski, pri­de­lava in pre­de­lava kme­tij­skih pri­del­kov). Vsi štirje naj bi se ravno tako uvr­stili na lju­bljan­sko borzo.

Indeksni skladi na ozke, sek­tor­sko ali regij­sko ome­jene koša­rice del­nic in trgo­va­nje z njimi na bor­zah so sicer pre­cej­šen odklon od prvo­tne ideje, kot se je obli­ko­vala pred pri­bli­žno 30 leti. Takratni zago­vor­niki so govo­rili o inde­ksnem skladu, ki naj ima pov­prečno struk­turo celo­tnega trga (in ne ozko usmer­jene koša­rice) ter zago­var­jali dol­go­ročno naložbo, ne pa pogo­stega trgo­va­nja, torej vsto­pa­nja in izsto­pa­nja. V seda­nji poplavi ozko usmer­je­nih ETF skla­dov po svetu zato ne vidijo kake posebne pred­no­sti za vlagatelje.

Nakup in pro­daja pri izda­ja­te­lju ali na borzi?

Zanimivo je, da bo po kota­ciji štirih Probankinih skla­dov slo­ven­skim vla­ga­te­ljem na voljo več koti­ra­jo­čih inde­ksnih skla­dov kot pa kla­sič­nih (kjer se točke kupu­jejo in pro­da­jajo samo nepo­sre­dno pri družbi za upra­vlja­nje), kar je pre­cej neo­bi­čajna situ­a­cija. Za upra­vi­te­lja inde­ksnega sklada pa je trgo­va­nje z eno­tami pre­mo­že­nja na borzi doda­tno ugo­dnost. To namreč pomeni, da bo imel manj nepo­sre­dnih vpla­čil in izpla­čil, ki po eni strani pome­nijo potrebo po več­kra­tnih majh­nih naku­pih naložb v skladu (stro­škovno neu­čin­ko­vito), po drugi strani pa zah­te­vajo ohra­nja­nje likvi­dno­stne rezerve za ser­vi­si­ra­nje izpla­čil. Več o tem v članku: MP-EUROSTOCK.SI in MP-BALKAN.SI — v čem je pomen bor­zne kota­cije za vla­ga­te­lje in za sklad?

Vlagatelju pa nakup na borzi omo­goča vna­prej znano ceno (v naspro­tju z obi­čaj­nim naku­pom po vna­prej neznani vre­dno­sti točke) in — morda — tudi z niž­jimi tran­sak­cij­skimi stro­ški. Zakaj »morda«? Ker je to v veliki meri odvi­sno od tega, kako likvi­dne so točke sklada na borzi in koliko se sploh z njimi trguje. Če je likvi­dnost pre­slaba, je namreč posre­dni stro­šek (raz­pon med cenama, ter obse­gom na ponudbi in na pov­pra­še­va­nju) lahko prevelik.

Če si ogle­damo spo­dnjo tabelo, vidimo pre­cej­šnje raz­like med obsto­je­čimi tremi skladi, s kate­rimi se trguje na borzi.

kli­kni za povečavo

Edini soli­dno likvi­den je Probanka glo­balni nalož­beni sklad, ki ima vsaj nekaj poslov vsak dan. Razpon med cenama je pra­vi­loma pod dvema odstot­koma. MP-BALKAN.SI je pre­cej slabše likvi­den, poslov je bistveno manj. Skoraj popol­noma neli­kvi­den je MP-EUROSTOCK.SI, s kate­rim se je v mesecu febru­arju opra­vilo le 12 poslov. Razlike niso pre­se­ne­tljive, saj je med njimi Probanka glo­balni nalož­beni sklad daleč naj­ve­čji in ima naj­ve­čje število vla­ga­te­ljev, ostala dva pa sta pre­cej manjša. MP-EUROSTOCK.SI je imel na pri­mer 30.6.2007 le 311 vla­ga­te­ljev, MP-BALKAN.SI je imel 2.822 vla­ga­te­ljev, Probanka pa števila vla­ga­te­ljev v svo­jih skla­dih v jav­nih doku­men­tih ne obja­vlja več. Pri oceni, ali se bolj splača kupo­vati na borzi ali pri izda­ja­te­lju, je potem­ta­kem treba upo­šte­vati tako vsoto vsto­pne in izsto­pne pro­vi­zije kot tudi situ­a­cijo glede likvi­dno­sti na borzi.

Kaj vse­eno nudijo ozko usmer­jeni ETF skladi

Glavni pomen bolj ekso­tič­nih ETF skla­dov je pre­prost dostop do manj pogo­stih nalož­be­nih oblik prek borze tudi za male vla­ga­te­lje, kot npr. nafta, ple­me­nite kovine, suro­vine, naložba z vzvo­dom, inver­zni (short) skladi. Probankini novi inde­ksni skladi bodo pri­spe­vali nekaj doda­tnih nalož­be­nih možno­sti za slo­ven­ske vla­ga­te­lje in morda dodali nekaj pro­meta na lju­bljan­ski borzi. Žal pa so pri tem tako izda­ja­te­lji kot inve­sti­torji še vedno talci majh­nega slo­ven­skega trga.