V zadnjem letu dni so večino svetovnih delniških trgov doleteli padci, ponekod večji, ponekod manjši. Časovno se niso v celoti ujemali, kljub temu pa je ena od posebnosti tokratne krize ravno njena obsežnost. Zajela je namreč toliko geografskih regij, da so le redki trgi ostali neprizadeti.
Slovenska borza je bila zadnjih nekaj let otoček, za katerega se je zdelo, da z dogajanjem drugod po svetu ni povezan. Vendar pa je padec tokrat sovpadel s krizami drugod in tiste vlagatelje, ki so verjeli v neustavljivo rast na slovenskem trgu, brutalno demantiral. Podobno se je zgodilo tudi z naložbenim hitom leta 2007, balkanskimi trgi, ki doslej niso upravičili slovesa, ki so jim ga pripisovali borzni posredniki in tržniki skladov, češ da gre za najperspektivnejše naložbeno območje, na katerega se bojda Slovenci, kot bližnji sosedje, še posebej dobro spoznamo.
Če prelistamo napovedi analitikov za 2008 s konca lanskega leta, bi lahko rekli, da se je kriza zgodila nepričakovano, vendar pa zgodovina dokazuje, da se obdobja rasti ves čas izmenjujejo z obdobji padanja, zato tolikšni padci za vlagatelja v delnice ne bi smeli biti nikakršno presenečenje. Navsezadnje ne gre za nikakršno katastrofo, pač pa za neizogibno korekcijo, ki vedno pride po prehitri rasti.
Kaj lahko vlagatelji pričakujejo
V tem članku bomo pogledali, kako so se v tem neurju obnesle naložbe v vzajemne sklade, in kako so upravljavci kljubovali padcem.
Vzajemni skladi so zaradi predpisane transparentnosti poslovanja pravzaprav edini finančni produkt, ki lahko služi za tovrstno analizo. Individualno upravljanje premoženja, kot ga izvajajo banke in borzne hiše, je namreč nepregledno – brez preverljivih javno objavljanih podatkov.
Največ pozornosti namenjamo delniškim skladom, saj so le-ti po podatkih Banke Slovenije1 konec leta 2007 obračali kar 68% vseh sredstev v slovenskih vzajemnih skladih. Upravljavci čistih delniških skladov pravzaprav nimajo veliko manevrskega prostora. Naložbe lahko selijo samo znotraj predpisane investicijske politike, in če je le-ta preozka, upravljavec praktično nima izhoda. Primer: če imamo ozko usmerjeni panožni sklad finančne branže, lahko namesto v banke vlagamo v zavarovalnice. Če imamo regijski sklad Balkana, lahko sredstva premaknemo iz Srbije v Bolgarijo, česa bolj radikalnega pa ne moremo storiti. Drugačna pa je zgodba pri t.i. fleksibilnih skladih, ki lahko sredstva svobodno premikajo med različnimi naložbenimi oblikami.
Od aktivno upravljanih delniških skladov vlagatelj pričakuje, da bodo tudi v kriznem obdobju uspešnejši od svojega primerjalnega indeksa (benchmarka). Da bo torej upravljavec s svojimi odločitvami vsaj delno ublažil neizogibni padec. V tabelah v nadaljevanju opazujemo dva kazalnika – prvi je sprememba VEP v zadnjih 12 mesecih pred 13.6. 2008, drugi pa je največji padec oziroma nihaj navzdol v tem istem obdobju.2 Oboje je izraženo v evrih. Poleg zmagovalca in poraženca tabele vključujejo še primerjalni indeks in dva druga sklada, ki sta po vrednostih med obema skrajnostma.
Pri tem je potrebno upoštevati nekaj metodoloških opomb. Prvič, tudi skladi s podobno naložbeno usmeritvijo se v detajlih razlikujejo, zato primerljivost ni stoodstotna. Drugič, opazovano obdobje enega leta je kratko in oznake ‘zmagovalec’ in ‘poraženec’ je zaradi tega treba jemati z veliko rezervo. Obenem velja omeniti še, da je obnašanje v krizah samo ena plat medalje. Povsem možno je, da se sklad, ki močno zdrsne v obdobju krize, analogno obnaša tudi v obdobju konjunkture: da torej nadpovprečno zraste takrat, ko gre trgu dobro. Vir podatkov za vse številke je spletna stran www.financna-tocka.si.
Ameriški delniški skladi
Ameriški delniški trg je po širini in globini še vedno najpomembnejši na svetu. Z vidika slovenskega vlagatelja je bil njegov padec še pospešen s padanjem vrednosti evra proti dolarju. Zato ni čudno, da je najmanj upadel sklad Eurizon EasyFund North America, ki uporablja zaščito pred valutnimi tveganji (oznaka RH). Tudi domača ponudnika KD Skladi in Publikum sta se solidno odrezala.
Usmeritev
Indeks
Zmagovalec
Poraženec
ZDA
S&P 500
EEF North America [RH]
KD Severna Amerika
Publikum USA
SGAM US Rel Value
12m sprememba
–22%
–8%
–16%
–19%
–30%
največji padec
–29%
–17%
–26%
–25%
–36%
Zahodnoevropski delniški skladi
Zahodno evropski delniški trgi so v veliki meri korelirani z ameriškim. To se je potrdilo tudi v zadnjem obdobju. Pri vrhu sta Eurizon EasyFund Europe, ki si je pomagal z valutno zaščito, in NLB sklad evropskih delnic, ki mu je pomagalo dejstvo, da lahko delno vlaga tudi v srednjo in vzhodno Evropo. Najslabše se je odrezal Pioneerjev sklad, ki ima dokaj koncentrirane naložbe.
Usmeritev
Indeks
Zmagovalec
Poraženec
Zahodna Evropa
DJ Stoxx 50
EEF Europe [RH]
NLB evropske delnice
RCM Europa Aktien
PF Top European Players
12m sprememba
–22%
–18%
–18%
–23%
–29%
največji padec
–26%
–25%
–26%
–31%
–34%
Pretežno slovenski delniški skladi
Ta rubrika je najbolj heterogena. Vključuje sklade, ki so v praksi usmerjeni na slovenski trg. To pomeni, da so nekateri sicer ‘v teoriji’ evropsko usmerjeni, a se dejansko še vedno trmasto oklepajo slovenskih delnic. Da torej slovenske delnice v njihovem portfelju zavzemajo bistveno več, kot to velja za normalne evropske delniške sklade.
Usmeritev
Indeks
Zmagovalec
Poraženec
Pretežno Slovenija
SBI20
Abančna Evropa
NLB slov. delnice
Infond Delniški
KD Rastko
12m sprememba
–17%
–1%
–9%
–10%
–15%
največji padec
–40%
–20%
–32%
–20%
–29%
Strmoglavljenje indeksa SBI20 z ravni preko 12.000 na nivoje med 7 in 8.000 so večinoma dokaj dobro prenesli, delno tudi zaradi tega, ker praktično vsi skladi te sorte razen NLB-jevega v naložbeni politiki dopuščajo tudi nezanemarljiv delež dolžniških vrednostnih papirjev in torej niso čisti delniški skladi.
Balkanski delniški skladi
Večina bralcev se verjetno še spominja intenzivnih oglaševalskih kampanj, ki so lani vlagatelje privabljale na balkanske trge. K temu so pripomogle še banke, ki so ponujale kredite za tiste, ki so želeli tveganje še povečati s pomočjo finančnega vzvoda. V zadnjem letu »hitrorastoči« trgi zahodnega Balkana tega pridevnika niso upravičili in večina vlagateljev v balkanske sklade (največ jih je vstopilo v prvi polovici 2007) je danes ‘pod vodo’. Razlike v dosežkih med skladi pa so presenetljivo velike, kljub podobnim naložbenim politikam. Sklada MP-BALKAN.SI in Hypo South Eastern European Opportunities sta v letu dni izgubila kar tretjino vrednosti.
Usmeritev
Indeks
Zmagovalec
Poraženec
Balkan
Publikum Balkan ind.
Triglav Balkan
Publikum Balkan
MP-BALKAN.SI
Hypo SEEO
12m sprememba
–25%
–20%
–22%
–35%
–35%
največji padec
–42%
–33%
–33%
–43%
–43%
Fleksibilni mešani skladi
Fleksibilni skladi imajo prilagodljivo naložbeno politiko, ki jim omogoča velike preskoke iz delnic v obveznice in nazaj. Ravno v kriznih obdobjih naj bi ta lastnost prišla najbolj do izraza. Po teoriji naj bi upravljavci pravočasno zaznali prihajajočo krizo in preusmerili naložbe iz delniških v obvezniške. Vendar presenetljivo, v praksi tega izkoriščanja prilagodljivosti ni bilo videti in od tovrstnih skladov bi pričakovali večjo aktivnost.
Usmeritev
Indeks
Zmagovalec
Poraženec
Fleksibilni
/
VB Smile
KD Galileo
Probanka Globalni
PPF Glob. Dynamic Plus
12m sprememba
–4%
–12%
–13%
–14%
največji padec
–6%
–28%
–20%
–18%
Razen sklada VB Smile so drugi utrpeli padce, ki so po velikosti čisto na nivoju tistih pri delniških skladih in teh padcev obvezniški del ni kaj prida amortiziral. Če podrobneje primerjamo naložbeno strukturo obeh domačih tovrstnih skladov, KD Galilea in Probankinega Globalnega naložbenega sklada, vidimo, da je na dan 30.5. 2008 zelo podobna tisti izpred leta dni, na dan 30.5. 2007.
% portfelja sklada
KD Galileo
Probanka Globalni
delnice + skladi 30.5. 2008
90%
64%
denar 30.5.2008
5%
30%
delnice + skladi 30.5. 2007
84%
63%
denar 30.5.2007
6%
17%
Probankin sklad je tekom zadnjega leta imel večino časa delež delnic večji, a je po majskih prodajah pristal nazaj na 64%.
Vseh 5 največjih naložb v KD Galileu na 29. februar 2008 so bile slovenske delnice. Pri Probankinem skladu prve štiri naložbe na dan 30. maj 2008 predstavljajo slovenske delnice, pri čemer je na prvem mestu s preko 10-odstotno utežjo delnica že prevzete Pivovarne Laško. Skupaj ima Probankin sklad slovenskih delnic za tretjino portfelja, KD Galileo pa za skoraj polovico. Skratka, težko rečemo, da je Probankin sklad zares globalen in da je KD-jev sklad zares evropsko razpršen.
Dobro ali slabo?
V zaključku lahko povzamemo, da čeprav rezultati skladov niso ravno fascinantni, vseeno v množici 251 skladov, kolikor se jih trži pri nas, za vsako naložbeno usmeritev najdemo take, ki so zadnje obdobje negativnih gibanj uspešno prevedrili. Slovenski vlagatelji imajo sedaj že na voljo dovolj pestro izbiro, da si lahko zgradijo primeren portfelj vzajemnih skladov. Pred izbiranjem konkretnih skladov pa je treba opraviti še pomembnejšo nalogo. Sestaviti si je potrebno ustrezno strateško alokacijo premoženja: v katere naložbene razrede in v kakšnih razmerjih razpršiti svoje prihranke, da bo razmerje med pričakovano donosnostjo in prevzetim tveganjem kar najugodnejše.
KOMENTAR
Ali je do 30 in več odstotnega padca na ljubljanski borzi prišlo kot strela z jasnega? Nikakor. Trezni opazovalci so vsaj od lanskega poletja opozarjali, da so tečaji daleč nad vzdržnimi nivoji. Kot običajno, so bila mnenja, nasprotujoča prevladujoči evforiji, preslišana. Napihoval se je cenovni balon in ti se vedno razpočijo sunkovito.
Sedanji čas je pravi, da se vlagatelji ponovno spomnijo na to, kakšni so pričakovani donosi delnic na dolgi rok. 6,5 do 7 odstotkov realno (torej nad inflacijo), po analizah profesorja Jeremyja Siegla, ki upošteval podatke od začetka 19. stoletja do danes. In če je bilo nekaj let na nekem trgu nadpovprečno dobrih, bo verjetno sledilo podpovprečno obdobje. Ker pa na borzne tečaje kratkoročno močno vpliva psihologija vlagateljev, so nihanja v obe smeri velika, vendar sčasoma stvari pridejo na svoje mesto. Nekako tako kot delnica NKBM.
Imeti realistična pričakovanja je pomembna lastnost za uspešno investiranje, a tega se je treba tako ali drugače priučiti. In takrat vemo, kako reči reklami, ki nam implicitno obljublja »36% vzpon«. Če smo prizanesljivi, ji rečemo pravljica, če nismo, pa zavajanje.
Poročilo o finančni stabilnosti, Banka Slovenije, maj 2008, str. 134 ↩
Največji nihaj navzdol (maximum drawdown) je kazalec v odstotkih, ki pove, kolikšna bi bila hipotetična izguba v primeru nakupa in kasnejše prodaje v najbolj neugodnih dveh trenutkih znotraj določenega obdobja. ↩
Ali je vredno toliko kot nekoč?: Institucionalni lastniki premoženja so se včasih prisiljeni soočiti z ugotovitvijo, da je neka naložba vredna manj kot prej, in znižati vrednost tudi ...
Niste vi za te stvari: Krekovcem finance nikakor ne gredo od rok. Že pred skoraj 10 leti so najprej izgubili Krekovo banko (ki zdaj uspešno deluje v skupini Raiffeisen), pot...
Izrečenih kazni ne morejo skrivati: Eden od neobičajnih zakonskih predpisov je tisti, ki slovenskim družbam za upravljanje zapoveduje, da same na svojih spletnih straneh objavijo, kadar ...
Citat dneva
Adversity makes men; good fortune makes monsters. -- French proverb
RSS prispevki
Mobilno
Družabno
Neurje med vzajemnimi skladi
Objavljeno v reviji Kapital, 23. junija 2008
V zadnjem letu dni so večino svetovnih delniških trgov doleteli padci, ponekod večji, ponekod manjši. Časovno se niso v celoti ujemali, kljub temu pa je ena od posebnosti tokratne krize ravno njena obsežnost. Zajela je namreč toliko geografskih regij, da so le redki trgi ostali neprizadeti.
Slovenska borza je bila zadnjih nekaj let otoček, za katerega se je zdelo, da z dogajanjem drugod po svetu ni povezan. Vendar pa je padec tokrat sovpadel s krizami drugod in tiste vlagatelje, ki so verjeli v neustavljivo rast na slovenskem trgu, brutalno demantiral. Podobno se je zgodilo tudi z naložbenim hitom leta 2007, balkanskimi trgi, ki doslej niso upravičili slovesa, ki so jim ga pripisovali borzni posredniki in tržniki skladov, češ da gre za najperspektivnejše naložbeno območje, na katerega se bojda Slovenci, kot bližnji sosedje, še posebej dobro spoznamo.
Če prelistamo napovedi analitikov za 2008 s konca lanskega leta, bi lahko rekli, da se je kriza zgodila nepričakovano, vendar pa zgodovina dokazuje, da se obdobja rasti ves čas izmenjujejo z obdobji padanja, zato tolikšni padci za vlagatelja v delnice ne bi smeli biti nikakršno presenečenje. Navsezadnje ne gre za nikakršno katastrofo, pač pa za neizogibno korekcijo, ki vedno pride po prehitri rasti.
Kaj lahko vlagatelji pričakujejo
V tem članku bomo pogledali, kako so se v tem neurju obnesle naložbe v vzajemne sklade, in kako so upravljavci kljubovali padcem.
Od aktivno upravljanih delniških skladov vlagatelj pričakuje, da bodo tudi v kriznem obdobju uspešnejši od svojega primerjalnega indeksa (benchmarka). Da bo torej upravljavec s svojimi odločitvami vsaj delno ublažil neizogibni padec. V tabelah v nadaljevanju opazujemo dva kazalnika – prvi je sprememba VEP v zadnjih 12 mesecih pred 13.6. 2008, drugi pa je največji padec oziroma nihaj navzdol v tem istem obdobju.2 Oboje je izraženo v evrih. Poleg zmagovalca in poraženca tabele vključujejo še primerjalni indeks in dva druga sklada, ki sta po vrednostih med obema skrajnostma.
Pri tem je potrebno upoštevati nekaj metodoloških opomb. Prvič, tudi skladi s podobno naložbeno usmeritvijo se v detajlih razlikujejo, zato primerljivost ni stoodstotna. Drugič, opazovano obdobje enega leta je kratko in oznake ‘zmagovalec’ in ‘poraženec’ je zaradi tega treba jemati z veliko rezervo. Obenem velja omeniti še, da je obnašanje v krizah samo ena plat medalje. Povsem možno je, da se sklad, ki močno zdrsne v obdobju krize, analogno obnaša tudi v obdobju konjunkture: da torej nadpovprečno zraste takrat, ko gre trgu dobro. Vir podatkov za vse številke je spletna stran www.financna-tocka.si.
Ameriški delniški skladi
Ameriški delniški trg je po širini in globini še vedno najpomembnejši na svetu. Z vidika slovenskega vlagatelja je bil njegov padec še pospešen s padanjem vrednosti evra proti dolarju. Zato ni čudno, da je najmanj upadel sklad Eurizon EasyFund North America, ki uporablja zaščito pred valutnimi tveganji (oznaka RH). Tudi domača ponudnika KD Skladi in Publikum sta se solidno odrezala.
–22%
–8%
–16%
–19%
–30%
–29%
–17%
–26%
–25%
–36%
Zahodnoevropski delniški skladi
Zahodno evropski delniški trgi so v veliki meri korelirani z ameriškim. To se je potrdilo tudi v zadnjem obdobju. Pri vrhu sta Eurizon EasyFund Europe, ki si je pomagal z valutno zaščito, in NLB sklad evropskih delnic, ki mu je pomagalo dejstvo, da lahko delno vlaga tudi v srednjo in vzhodno Evropo. Najslabše se je odrezal Pioneerjev sklad, ki ima dokaj koncentrirane naložbe.
–22%
–18%
–18%
–23%
–29%
–26%
–25%
–26%
–31%
–34%
Pretežno slovenski delniški skladi
Ta rubrika je najbolj heterogena. Vključuje sklade, ki so v praksi usmerjeni na slovenski trg. To pomeni, da so nekateri sicer ‘v teoriji’ evropsko usmerjeni, a se dejansko še vedno trmasto oklepajo slovenskih delnic. Da torej slovenske delnice v njihovem portfelju zavzemajo bistveno več, kot to velja za normalne evropske delniške sklade.
–17%
–1%
–9%
–10%
–15%
–40%
–20%
–32%
–20%
–29%
Strmoglavljenje indeksa SBI20 z ravni preko 12.000 na nivoje med 7 in 8.000 so večinoma dokaj dobro prenesli, delno tudi zaradi tega, ker praktično vsi skladi te sorte razen NLB-jevega v naložbeni politiki dopuščajo tudi nezanemarljiv delež dolžniških vrednostnih papirjev in torej niso čisti delniški skladi.
Balkanski delniški skladi
Večina bralcev se verjetno še spominja intenzivnih oglaševalskih kampanj, ki so lani vlagatelje privabljale na balkanske trge. K temu so pripomogle še banke, ki so ponujale kredite za tiste, ki so želeli tveganje še povečati s pomočjo finančnega vzvoda. V zadnjem letu »hitrorastoči« trgi zahodnega Balkana tega pridevnika niso upravičili in večina vlagateljev v balkanske sklade (največ jih je vstopilo v prvi polovici 2007) je danes ‘pod vodo’. Razlike v dosežkih med skladi pa so presenetljivo velike, kljub podobnim naložbenim politikam. Sklada MP-BALKAN.SI in Hypo South Eastern European Opportunities sta v letu dni izgubila kar tretjino vrednosti.
–25%
–20%
–22%
–35%
–35%
–42%
–33%
–33%
–43%
–43%
Fleksibilni mešani skladi
Fleksibilni skladi imajo prilagodljivo naložbeno politiko, ki jim omogoča velike preskoke iz delnic v obveznice in nazaj. Ravno v kriznih obdobjih naj bi ta lastnost prišla najbolj do izraza. Po teoriji naj bi upravljavci pravočasno zaznali prihajajočo krizo in preusmerili naložbe iz delniških v obvezniške. Vendar presenetljivo, v praksi tega izkoriščanja prilagodljivosti ni bilo videti in od tovrstnih skladov bi pričakovali večjo aktivnost.
/
–4%
–12%
–13%
–14%
–6%
–28%
–20%
–18%
Razen sklada VB Smile so drugi utrpeli padce, ki so po velikosti čisto na nivoju tistih pri delniških skladih in teh padcev obvezniški del ni kaj prida amortiziral. Če podrobneje primerjamo naložbeno strukturo obeh domačih tovrstnih skladov, KD Galilea in Probankinega Globalnega naložbenega sklada, vidimo, da je na dan 30.5. 2008 zelo podobna tisti izpred leta dni, na dan 30.5. 2007.
90%
64%
5%
30%
84%
63%
6%
17%
Probankin sklad je tekom zadnjega leta imel večino časa delež delnic večji, a je po majskih prodajah pristal nazaj na 64%.
Vseh 5 največjih naložb v KD Galileu na 29. februar 2008 so bile slovenske delnice. Pri Probankinem skladu prve štiri naložbe na dan 30. maj 2008 predstavljajo slovenske delnice, pri čemer je na prvem mestu s preko 10-odstotno utežjo delnica že prevzete Pivovarne Laško. Skupaj ima Probankin sklad slovenskih delnic za tretjino portfelja, KD Galileo pa za skoraj polovico. Skratka, težko rečemo, da je Probankin sklad zares globalen in da je KD-jev sklad zares evropsko razpršen.
Dobro ali slabo?
V zaključku lahko povzamemo, da čeprav rezultati skladov niso ravno fascinantni, vseeno v množici 251 skladov, kolikor se jih trži pri nas, za vsako naložbeno usmeritev najdemo take, ki so zadnje obdobje negativnih gibanj uspešno prevedrili. Slovenski vlagatelji imajo sedaj že na voljo dovolj pestro izbiro, da si lahko zgradijo primeren portfelj vzajemnih skladov. Pred izbiranjem konkretnih skladov pa je treba opraviti še pomembnejšo nalogo. Sestaviti si je potrebno ustrezno strateško alokacijo premoženja: v katere naložbene razrede in v kakšnih razmerjih razpršiti svoje prihranke, da bo razmerje med pričakovano donosnostjo in prevzetim tveganjem kar najugodnejše.