Paketni aranžma

Objavljeno na Finančni točki, 12. junija 2008

kli­kni za povečavo

Dvojček in troj­ček pri­ha­jata iz domene tele­ko­mu­ni­ka­cij­skih sto­ri­tev tudi v banke. Zgodi se, da želi trgo­vec z akcij­sko ponudbo pro­dajo nekega arti­kla doda­tno pospe­šiti, na pri­mer, ker:

• …mu zaloge zase­dajo pre­več skla­dišč­nega pro­stora, ki ga potre­buje za svežo robo
• …pri­haja nov, izpo­pol­njeni model, ki bo boljši in cenejši
• …mu doba­vi­telj (prin­ci­pal) posta­vlja kvote, ki jih mora izpol­niti, če želi še naprej prodajati
• …ali pač kaj četrtega.

Kadar ugo­dne depo­zite ponu­jajo banke, obi­čajno potre­bu­jejo doda­tne vire denarja, da ga lahko z višjo obre­stno mero poso­jajo naprej. V zadnjem času smo priča pake­tnemu ponu­ja­nju depo­zita in vpla­čila v vza­je­mne sklade.

Zakaj kom­bi­na­cija?

V zameno za to, da pri njih »kupimo« dva pro­dukta, nam ponu­dijo neko­liko boljše pogoje, kot če bi vzeli samo enega od njiju. Tega so se prvi poslu­žili pri Unicreditu, tam je akcija že zaklju­čena, aktu­alne pa so ponudbe Abanke, Raiffeisen in NLB. Poglejmo primerjavo.

kli­kni za povečavo

1. NLB: Ponudba NLB izstopa po tem, da nas vabijo v kar tri pro­dukte naen­krat. Z načel­nega sta­li­šča to ni plus. Vsak doda­tni ele­ment, ki se ga tlači v pake­tno ponudbo, dodaja ver­je­tnost, da vseh ele­men­tov paketa ne potre­bu­jemo. Je pa popust pri stro­ških soli­den (ven­dar pozor, NLB skladi imajo, kot eni red­kih, tudi izsto­pno pro­vi­zijo, za katero popust ne velja), roč­nost vezave ni pre­ti­rana, poleg tega pa omo­goča nekaj mane­vr­skega pro­stora stranki za raz­po­re­ja­nje, koliko denarja gre kam.
2. Raiffeisen: Glavna pomanj­klji­vost ponudbe Raiffeisen banke je dej­stvo, da ni popu­sta pri vsto­pnih stro­ških za sklade, ki so pri­mer­jalno gle­dano, visoki. Depozitna obre­stna mera je sicer zelo ugo­dna, ven­dar je roč­nost 6 mese­cev kratka.
3. Abanka: Abanka izstopa v dveh pogle­dih. Prvič, obre­stna mera za depo­zit ni fiksna, pač pa spre­men­ljiva. To je sicer razu­mljivo, kajti roč­nost depo­zita je zelo dolga, kar 5 let. V tem obdo­bju pa se lahko obre­stna mera, ki je vezana na EURIBOR, teme­ljito spre­mi­nja. Popust pri vsto­pnih stro­ških je dober in paleta vklju­če­nih skla­dov je naj­bolj raznolika.

Kaj je vsem ponud­bam skupno?

Vse banke so v paket vta­knile spe­ci­a­li­zi­rane sklade naj­višje tve­ga­no­sti (z delno izjemo Abanke). Minimalni zne­sek vpla­čila je dosto­pen (neko­liko nav­zgor odstopa NLB). Za koga torej ti paketi pri­dejo v poštev?

Kot pri akcij­skih ponud­bah na dru­gih podro­čjih: smi­selno jo je izko­ri­stiti, če ste o vpla­čilu v sklade, ki so vklju­čeni v akcijo, itak raz­mi­šljali že pred tem. Priključeni depo­zit z dobro obre­stno mero vam potem pred­sta­vlja le še doda­tno korist. Kanček iro­nije pa je morda v tem, da bi banke večjo korist nare­dile svo­jim stran­kam, če bi tak pro­dukt, vezan na tedaj popu­larno sorto sklada naj­višje tve­ga­no­sti, torej bal­kan­sko, ponu­dile lani ob tem času. Kdor bi se lani pognal v takole kom­bi­na­cijo, name­sto direk­tno v bal­kan­ski sklad, bi imel danes na računu več, kot ima. A ker gre pri skla­dih za dol­go­ročno naložbe, se situ­a­cija lahko tudi še obrne.