Od razmaha indeksnih skladov dalje poteka debata o tem, koliko možnosti imajo upravljavci aktivno upravljanih skladov, da prekosijo svoj benchmark, oziroma v kolikšni meri s svojo dejavnostjo prispevajo neko dodano vrednost. Objavljene primerjave donosnosti skladov z njihovimi benchmarki so dokaj redke. Pohvalo si zaslužijo pri Raiffeisen Capital Managementu, ki so prikazali primerjave za vse svoje sklade na 1-, 3-, 5– in 10-letnem nivoju. Od domačih družb za upravljanje takega pregleda vlagatelji zaenkrat še niso bili deležni; še najboljši približek je tisto, kar v Provlagatelju najdemo za Probankine sklade.
Podatki iz preglednice sicer dajejo naslednjo sliko:
v 1-letnem obdobju: 7-krat je bil donosnejši sklad, 25-krat pa benchmark
v 3-letnem obdobju: 3-krat je bil donosnejši sklad, 24-krat pa benchmark
v 5-letnem obdobju: 3-krat je bil donosnejši sklad, 22-krat pa benchmark
v 10-letnem obdobju: 4-krat je bil donosnejši sklad, 8-krat pa benchmark
Vendar pa se je treba zavedati, da je benchmark »teoretična naložba« brez stroškov, kar v praksi ni izvedljivo. Če bi to poskusili skompenzirati tako, da transakcijske stroške upoštevamo tako, da od donosnosti benchmarka odbijemo 2 odstotni točki povprečne letne donosnosti (kar je precej velikodušno), bi bili rezultati naslednji:
Ali je vredno toliko kot nekoč?: Institucionalni lastniki premoženja so se včasih prisiljeni soočiti z ugotovitvijo, da je neka naložba vredna manj kot prej, in znižati vrednost tudi ...
Niste vi za te stvari: Krekovcem finance nikakor ne gredo od rok. Že pred skoraj 10 leti so najprej izgubili Krekovo banko (ki zdaj uspešno deluje v skupini Raiffeisen), pot...
Izrečenih kazni ne morejo skrivati: Eden od neobičajnih zakonskih predpisov je tisti, ki slovenskim družbam za upravljanje zapoveduje, da same na svojih spletnih straneh objavijo, kadar ...
Citat dneva
Look for the ridiculous in everything and you will find it. -- Jules Renard
RSS prispevki
Mobilno
Družabno
Sklad vs. benchmark
Od razmaha indeksnih skladov dalje poteka debata o tem, koliko možnosti imajo upravljavci aktivno upravljanih skladov, da prekosijo svoj benchmark, oziroma v kolikšni meri s svojo dejavnostjo prispevajo neko dodano vrednost. Objavljene primerjave donosnosti skladov z njihovimi benchmarki so dokaj redke. Pohvalo si zaslužijo pri Raiffeisen Capital Managementu, ki so prikazali primerjave za vse svoje sklade na 1-, 3-, 5– in 10-letnem nivoju. Od domačih družb za upravljanje takega pregleda vlagatelji zaenkrat še niso bili deležni; še najboljši približek je tisto, kar v Provlagatelju najdemo za Probankine sklade.
Podatki iz preglednice sicer dajejo naslednjo sliko:
Vendar pa se je treba zavedati, da je benchmark »teoretična naložba« brez stroškov, kar v praksi ni izvedljivo. Če bi to poskusili skompenzirati tako, da transakcijske stroške upoštevamo tako, da od donosnosti benchmarka odbijemo 2 odstotni točki povprečne letne donosnosti (kar je precej velikodušno), bi bili rezultati naslednji: