Od razmaha indeksnih skladov dalje poteka debata o tem, koliko možnosti imajo upravljavci aktivno upravljanih skladov, da prekosijo svoj benchmark, oziroma v kolikšni meri s svojo dejavnostjo prispevajo neko dodano vrednost. Objavljene primerjave donosnosti skladov z njihovimi benchmarki so dokaj redke. Pohvalo si zaslužijo pri Raiffeisen Capital Managementu, ki so prikazali primerjave za vse svoje sklade na 1-, 3-, 5– in 10-letnem nivoju. Od domačih družb za upravljanje takega pregleda vlagatelji zaenkrat še niso bili deležni; še najboljši približek je tisto, kar v Provlagatelju najdemo za Probankine sklade.
Podatki iz preglednice sicer dajejo naslednjo sliko:
- v 1-letnem obdobju: 7-krat je bil donosnejši sklad, 25-krat pa benchmark
- v 3-letnem obdobju: 3-krat je bil donosnejši sklad, 24-krat pa benchmark
- v 5-letnem obdobju: 3-krat je bil donosnejši sklad, 22-krat pa benchmark
- v 10-letnem obdobju: 4-krat je bil donosnejši sklad, 8-krat pa benchmark
Vendar pa se je treba zavedati, da je benchmark »teoretična naložba« brez stroškov, kar v praksi ni izvedljivo. Če bi to poskusili skompenzirati tako, da transakcijske stroške upoštevamo tako, da od donosnosti benchmarka odbijemo 2 odstotni točki povprečne letne donosnosti (kar je precej velikodušno), bi bili rezultati naslednji:
- 1-letno obdobje: 13-krat donosnejši sklad, 19-krat donosnejši korigirani benchmark
- 3-letno obdobje: 12-krat donosnejši sklad, 15-krat donosnejši korigirani benchmark
- 5-letno obdobje: 18-krat donosnejši sklad, 7-krat donosnejši korigirani benchmark
- 10-letno obdobje: 12-krat donosnejši sklad, 0-krat donosnejši korigirani benchmark
RSS prispevki
Mobilno
Družabno
Sklad vs. benchmark
Od razmaha indeksnih skladov dalje poteka debata o tem, koliko možnosti imajo upravljavci aktivno upravljanih skladov, da prekosijo svoj benchmark, oziroma v kolikšni meri s svojo dejavnostjo prispevajo neko dodano vrednost. Objavljene primerjave donosnosti skladov z njihovimi benchmarki so dokaj redke. Pohvalo si zaslužijo pri Raiffeisen Capital Managementu, ki so prikazali primerjave za vse svoje sklade na 1-, 3-, 5– in 10-letnem nivoju. Od domačih družb za upravljanje takega pregleda vlagatelji zaenkrat še niso bili deležni; še najboljši približek je tisto, kar v Provlagatelju najdemo za Probankine sklade.
Podatki iz preglednice sicer dajejo naslednjo sliko:
Vendar pa se je treba zavedati, da je benchmark »teoretična naložba« brez stroškov, kar v praksi ni izvedljivo. Če bi to poskusili skompenzirati tako, da transakcijske stroške upoštevamo tako, da od donosnosti benchmarka odbijemo 2 odstotni točki povprečne letne donosnosti (kar je precej velikodušno), bi bili rezultati naslednji: