Juhej, v penzijo čim prej!

Ste blizu upo­ko­ji­tve in želite čim prej začeti uži­vati sadove svo­jega dela, ozi­roma bolje rečeno sadove svo­jih pri­spev­kov v prvi ste­ber pokoj­nin­skega zavarovanja?

Objavljeno na Finančni točki, 20. okto­bra 2008
Ta čla­nek opi­suje en del tega noto­rično zaple­te­nega sis­tema ‘pay as you go’ ozi­roma ‘iz rok v usta’. V prvem ste­bru torej tre­nu­tni zapo­sleni pla­ču­jemo pri­spevke v pokoj­nin­sko bla­gajno, ki ta denar nemu­doma raz­deli seda­njim upo­ko­jen­cem, pa še kaj je treba pri­ma­kniti iz držav­nega pro­ra­čuna, saj pri­spevki za vse obve­zno­sti pokoj­nin­ske bla­gajne ne zadoščajo.

Kdaj lahko smu­knemo v pokoj?

»Upokojimo se« lahko takrat, ko izpol­nimo mini­malni pogoj za sta­ro­stno upo­ko­ji­tev. Ta pogoj je kom­bi­na­cija dveh pogo­jev: da smo dopol­nili ustre­zno sta­rost in da imamo vknji­ženo dovolj pokoj­nin­ske dobe. V redu je tole: 58 let sta­ro­sti in 40 let pokoj­nin­ske dobe ali pa 63 let sta­ro­sti in naj­manj 20 let pokoj­nin­ske dobe ali pa 65 let sta­ro­sti in samo 15 pokoj­nin­ske dobe.

Tole zgo­raj so ‘moški’ pogoji, med­tem ko za žen­ske zaen­krat še veljajo popu­sti. Za žen­ske zado­šča v letu 2008 nasle­dnja kom­bi­na­cija: 56 let sta­ro­sti in 36 let ter 9 mese­cev pokoj­nin­ske dobe ali 61 let sta­ro­sti in 20 let pokoj­nin­ske dobe ali 63 let sta­ro­sti in 15 let pokoj­nin­ske dobe.

Če vam sta­ro­stnega pogoja ta hip še ne uspeva izpol­nje­vati, je še nekaj upa­nja. Namreč, v neka­te­rih pri­me­rih se lahko sta­ro­stni pogoj zniža. Za vsa­kega otroka, za kate­rega je zava­ro­va­nec skr­bel in ga vzga­jal vsaj pet let, se sta­ro­stna meja neko­liko zniža (po posebni lestvici pro­gre­sivno glede na šte­vilo otrok). A popust je ome­jen: za žen­sko se lahko na ta način sta­ro­stna meja zniža do 53, za moškega pa 58 let.

A to še ni vse: nasle­dnja možnost je zni­ža­nje zaradi dela na delov­nem mestu z bene­fi­ci­ra­nim sta­žem ali v pokli­cih, ki jih zaradi narave in teže dela ni mogoče opra­vljati v visoki sta­ro­sti. Še ena vari­anta zni­ža­nja velja za voja­ške inva­lide, civilne inva­lide vojne in obo­lele za dolo­če­nimi hudimi bole­znimi. In še ena vari­anta obstaja samo za žen­ske, ki so bile zapo­slene že pred svo­jim 18. letom in tu se lahko sta­ro­stna meja spet zniža do 53 let. Ti sta­ro­stni pogoji za upo­ko­je­va­nje so (bili) zelo ugo­dni, a se poslab­šu­jejo. Vendar pa je še v letu 2005 slo­ven­ska upo­ko­jenka vsto­pala v pen­zijo naj­hi­treje med vsemi čla­ni­cami EU, že s 57 leti in enim mesecem.

Če pa vam manjka pokoj­nin­ska doba, se tudi temu da poma­gati. Obstaja meha­ni­zem tako­i­me­no­vane »dodane dobe«, kamor lahko všte­jemo lahko čas zaklju­če­nega dodi­plom­skega in podi­plom­skega štu­dija, obve­znega slu­že­nja voja­škega roka, nado­me­stne civilne službe, uspo­sa­blja­nja za rezervni sestav poli­cije, čas nego­va­nja otroka, mlaj­šega od treh let in obdo­bje, ki ste ga pre­bili kot iska­lec zapo­sli­tve, pri­ja­vljen pri zavodu za zapo­slo­va­nje (če seveda takrat niste bili obve­zno zava­ro­vani). Zavedati pa se je treba, da se dodana doba ne šteje v delovno dobo in tudi upo­šte­vana ni v celoti, ampak samo s fak­tor­jem 7/12 (sedem dvanajstin).

Mogoč je seveda tudi raz­vpiti dokup delovne dobe, s kate­rim si lahko ravno tako poma­gamo pri izpol­ni­tvi pogo­jev za vstop v pen­zijo ali pa za zvi­ša­nje odmer­je­nega zneska.

Kolikšno pokoj­nino iz I. ste­bra bo neso­jeni upo­ko­je­nec dobival?

Znesek sta­ro­stne pokoj­nine bo odvi­sen od tega, koliko pokoj­nin­ske dobe imate dopol­njene in višine pokoj­nin­ske osnove. Ta pa je spet naprej odvi­sna od naj­u­go­dnej­šega 18-letnega zapo­redja plač, ozi­roma bolj pra­vilno pokoj­nin­skih pri­spev­kov. Izjema, ki se ne všteva v pokoj­nin­sko osnovo, je zadnje leto, torej tisto, v kate­rem se oseba želi upo­ko­jiti. Zaradi dose­ga­nja pri­mer­lji­vo­sti med posa­me­znimi kole­dar­skimi leti, se pri izra­čunu osnove pre­ra­ču­najo z reva­lo­ri­za­cij­skimi količ­niki. Le-te vsako leto na novo določi mini­ster za delo, dru­žino in soci­alno delo.

Tole je bila pokoj­nin­ska osnova. Kako pa se upo­števa pokoj­nin­ska doba? Za zava­ro­valno dobo 15 let velja odmerni odsto­tek 35% od pokoj­nin­ske osnove pri moških in 38% pri žen­skah, nakar se za vsako leto odmerni odsto­tek poveča za 1,5 odsto­tne točke. Tu velja še opomba, da se tistim, ki so 15 let pokoj­nin­ske dobe dopol­nili pred 1.1.2000, ob izra­čunu odme­rijo odstotki, ki so veljavi po takra­tnih pred­pi­sih (torej iz pre­te­klega sto­le­tja). Zadeva se izpe­lje tako, da se odstotku za odmero pokoj­nine po takra­tnih pred­pi­sih pri­števa 1,5 odsto­tne točke za vsako nadalj­nje leto, ozi­roma 0,75 odsto­tne točke za vsa­kih 6 mese­cev pokoj­nin­ske dobe po letu 2000.

Na tem mestu v igro vsto­pijo bonusi in malusi, znani tudi iz avto­mo­bil­skega zava­ro­va­nja. Če nimate 40 let delovne dobe in se upo­ko­jite pred polno sta­ro­stjo 63 let, boste trajno kazno­vani z zni­ža­njem pokoj­nine za dolo­če­nim odstot­kom, glede na šte­vilo manj­ka­jo­čih mese­cev po lestvici, ki gre od 0,10 do 0,30 odstotka zmanj­ša­nja za vsak mesec. Za žen­ske načelno veljata šte­vilki 38 let dobe in 61 let sta­ro­sti. Zakaj načelno? Zato, ker za žen­ske velja pre­ho­dno obdo­bje z dolo­če­nimi ugo­dnostmi, zato se bodoča upo­ko­jenka pri upo­ko­ji­tvi v letu 2008 izma­kne malusu že s sta­ro­stjo 56 let in dobo 36 let in 9 mesecev.

Po drugi strani pa država nudi tudi bonus za tiste, ki bi svoje delo in vpla­če­va­nje v pokoj­nin­sko v bla­gajno nada­lje­vali tudi po izpol­ni­tvi 40 let delovne dobe (prave delovne dobe, brez doku­plje­nih let) in sicer 3% za prvo leto podalj­ša­nja, potem 26,%, potem 2,2%, potem 1,8% in potem še 1,5%. Naprej se lestvica ne nada­ljuje, kajti država oči­tno ne pri­ča­kuje, da bi kdo želel delati in vpla­če­vati več kot 45 let. Pri žen­skah je lestvica enaka, le da gre tu za podalj­ša­nje, ki vklju­čuje od 39 do 43 let delovne dobe.

Nekaj bonusa si zaslu­žimo tudi z odla­ša­njem upo­ko­ji­tve glede na upo­ko­ji­tveno sta­rost. Torej, če gremo v pokoj kasneje kot s 63 (moški) ozi­roma 61 (žen­ske) leti. Tu se bonus izra­ču­nava po mese­cih in sicer v prvem letu vsak mesec podalj­ša­nja pri­služi 0,3%, v dru­gem 0,2% v tre­tjem 0,1%, nakar se bonusi ustavijo.

Sklep

Skratka, ni naj­manjše možno­sti, da bi si bodoči upo­ko­je­nec lahko sam izra­ču­nal, koliko bo dobi­val. Predčasna upo­ko­ji­tev je sicer možna, a je sedaj teme­ljito kazno­vana. To je tudi razlog za veliko šte­vilo niz­kih pokoj­nin — nji­hovi pre­je­mniki namreč niso odde­lali polne delovne dobe, pač pa so pohi­teli v pokoj takoj, ko so mogli.

Če ste se pre­bili do konca tega opi­so­va­nja sis­tema, vse čestitke. Če vam vmes je pri­šlo na misel, da so se tisti, ki so izde­lo­vali ta sis­tem izra­ču­na­va­nja pokoj­nine, nor­če­vali iz ljudi, pri tem ver­je­tno niste osamljeni.

Pokojnine v številkah:

  • Prejemnikov sta­ro­stnih pokoj­nin v Sloveniji junija 2008 je bilo 341.786, vseh pre­je­mni­kov pokoj­nin v istem mesecu je bilo 550.886, vseh zava­ro­van­cev (vplač­ni­kov v pokoj­nin­ski sis­tem) pa je bilo aprila 2008 901.774
  • Povprečna sta­ro­stna pokoj­nina je zna­šala 578,21 evra, pov­prečna neto plača v Sloveniji pa 871,74 evra (1–4/2008). Najnižja pokoj­nina za polno pokoj­nin­sko dobo znaša tre­nu­tno 403 evre. Komur izra­čun pokaže manj kot to, dobi raz­liko to tega naj­niž­jega zne­ska v obliki tako ime­no­va­nega var­stve­nega dodatka.
  • Povprečna dejan­ska upo­ko­ji­tvena sta­rost (za sta­ro­stno pokoj­nino) v letu 2007: žen­ske 57 let in 7 mese­cev, moški 61 let in 10 mesecev.
  • Povprečna doba pre­je­ma­nja sta­ro­stne pokoj­nine (od upo­ko­ji­tve do smrti; sta­nje decem­ber 2007): žen­ske 20 let, moški 16 let.
  • Povprečna pri­znana pokoj­nin­ska (ne delovna) doba tre­nu­tnih upo­ko­jen­cev: žen­ske 32, moški 37.
  • Pričakovana življenj­ska doba, rav­no­kar (v letu 2007) upokojenih:
    • 57-letna nova upo­ko­jenka ima pri­ča­ko­va­nih še 29 let življenja
    • 61-letni novi upo­ko­je­nec ima pri­ča­ko­va­nih še 20 let življenja
  • Delež oseb sta­rih med 55 in 64 let v Sloveniji (v letu 2005), ki še NISO v pokoju: žen­ske 18,5%, moški 43,1%, med­tem ko je pov­pre­čje držav EU-15 pre­cej višje in znaša za žen­ske 35,4% in za moške 53,1%.
  • Sprotni pri­spevki zapo­sle­nih ne zado­ščajo za pokoj­nine tre­nu­tnim upo­ko­jen­cem. V letu 2007 je bilo zato v pokoj­nin­sko bla­gajno doda­nih 1,1 mili­jarde evrov, kar je pred­sta­vljalo 27% vseh pri­hod­kov pokoj­nin­ske bla­gajne. Od te 1,1 mili­jarde evrov je 93,6% zna­šal trans­fer iz držav­nega proračuna.
Ta članek je bil objavljen v kategoriji pokojnina z značko .

En Komentar

  1. johann
    Objavljen na 16. avgust 2012 ob 15:49 | stalna povezava

    Sramota,sem na zavodu in inva­lid, ki čaka na pen­zijo 2014 leta. Prejemam pa 360 eurov. Leta 14 bom imel 41 let del.dobe, kako pre­ži­veti, ko pla­čam vse polo­žnice, mi zmanjka 200 eurov. To da žena, ki ima 410 eurov plače, imava šolo obve­znega otroka. Mi znate odgo­vo­rit, kam po pomoč, da je ne bi vračal.

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x