Ste blizu upokojitve in želite čim prej začeti uživati sadove svojega dela, oziroma bolje rečeno sadove svojih prispevkov v prvi steber pokojninskega zavarovanja?
Objavljeno na Finančni točki, 20. oktobra 2008
Ta članek opisuje en del tega notorično zapletenega sistema ‘pay as you go’ oziroma ‘iz rok v usta’. V prvem stebru torej trenutni zaposleni plačujemo prispevke v pokojninsko blagajno, ki ta denar nemudoma razdeli sedanjim upokojencem, pa še kaj je treba primakniti iz državnega proračuna, saj prispevki za vse obveznosti pokojninske blagajne ne zadoščajo.
Kdaj lahko smuknemo v pokoj?
»Upokojimo se« lahko takrat, ko izpolnimo minimalni pogoj za starostno upokojitev. Ta pogoj je kombinacija dveh pogojev: da smo dopolnili ustrezno starost in da imamo vknjiženo dovolj pokojninske dobe. V redu je tole: 58 let starosti in 40 let pokojninske dobe ali pa 63 let starosti in najmanj 20 let pokojninske dobe ali pa 65 let starosti in samo 15 pokojninske dobe.
Tole zgoraj so ‘moški’ pogoji, medtem ko za ženske zaenkrat še veljajo popusti. Za ženske zadošča v letu 2008 naslednja kombinacija: 56 let starosti in 36 let ter 9 mesecev pokojninske dobe ali 61 let starosti in 20 let pokojninske dobe ali 63 let starosti in 15 let pokojninske dobe.
Če vam starostnega pogoja ta hip še ne uspeva izpolnjevati, je še nekaj upanja. Namreč, v nekaterih primerih se lahko starostni pogoj zniža. Za vsakega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel in ga vzgajal vsaj pet let, se starostna meja nekoliko zniža (po posebni lestvici progresivno glede na število otrok). A popust je omejen: za žensko se lahko na ta način starostna meja zniža do 53, za moškega pa 58 let.
A to še ni vse: naslednja možnost je znižanje zaradi dela na delovnem mestu z beneficiranim stažem ali v poklicih, ki jih zaradi narave in teže dela ni mogoče opravljati v visoki starosti. Še ena varianta znižanja velja za vojaške invalide, civilne invalide vojne in obolele za določenimi hudimi boleznimi. In še ena varianta obstaja samo za ženske, ki so bile zaposlene že pred svojim 18. letom in tu se lahko starostna meja spet zniža do 53 let. Ti starostni pogoji za upokojevanje so (bili) zelo ugodni, a se poslabšujejo. Vendar pa je še v letu 2005 slovenska upokojenka vstopala v penzijo najhitreje med vsemi članicami EU, že s 57 leti in enim mesecem.
Če pa vam manjka pokojninska doba, se tudi temu da pomagati. Obstaja mehanizem takoimenovane »dodane dobe«, kamor lahko vštejemo lahko čas zaključenega dodiplomskega in podiplomskega študija, obveznega služenja vojaškega roka, nadomestne civilne službe, usposabljanja za rezervni sestav policije, čas negovanja otroka, mlajšega od treh let in obdobje, ki ste ga prebili kot iskalec zaposlitve, prijavljen pri zavodu za zaposlovanje (če seveda takrat niste bili obvezno zavarovani). Zavedati pa se je treba, da se dodana doba ne šteje v delovno dobo in tudi upoštevana ni v celoti, ampak samo s faktorjem 7/12 (sedem dvanajstin).
Mogoč je seveda tudi razvpiti dokup delovne dobe, s katerim si lahko ravno tako pomagamo pri izpolnitvi pogojev za vstop v penzijo ali pa za zvišanje odmerjenega zneska.
Kolikšno pokojnino iz I. stebra bo nesojeni upokojenec dobival?
Znesek starostne pokojnine bo odvisen od tega, koliko pokojninske dobe imate dopolnjene in višine pokojninske osnove. Ta pa je spet naprej odvisna od najugodnejšega 18-letnega zaporedja plač, oziroma bolj pravilno pokojninskih prispevkov. Izjema, ki se ne všteva v pokojninsko osnovo, je zadnje leto, torej tisto, v katerem se oseba želi upokojiti. Zaradi doseganja primerljivosti med posameznimi koledarskimi leti, se pri izračunu osnove preračunajo z revalorizacijskimi količniki. Le-te vsako leto na novo določi minister za delo, družino in socialno delo.
Tole je bila pokojninska osnova. Kako pa se upošteva pokojninska doba? Za zavarovalno dobo 15 let velja odmerni odstotek 35% od pokojninske osnove pri moških in 38% pri ženskah, nakar se za vsako leto odmerni odstotek poveča za 1,5 odstotne točke. Tu velja še opomba, da se tistim, ki so 15 let pokojninske dobe dopolnili pred 1.1.2000, ob izračunu odmerijo odstotki, ki so veljavi po takratnih predpisih (torej iz preteklega stoletja). Zadeva se izpelje tako, da se odstotku za odmero pokojnine po takratnih predpisih prišteva 1,5 odstotne točke za vsako nadaljnje leto, oziroma 0,75 odstotne točke za vsakih 6 mesecev pokojninske dobe po letu 2000.
Na tem mestu v igro vstopijo bonusi in malusi, znani tudi iz avtomobilskega zavarovanja. Če nimate 40 let delovne dobe in se upokojite pred polno starostjo 63 let, boste trajno kaznovani z znižanjem pokojnine za določenim odstotkom, glede na število manjkajočih mesecev po lestvici, ki gre od 0,10 do 0,30 odstotka zmanjšanja za vsak mesec. Za ženske načelno veljata številki 38 let dobe in 61 let starosti. Zakaj načelno? Zato, ker za ženske velja prehodno obdobje z določenimi ugodnostmi, zato se bodoča upokojenka pri upokojitvi v letu 2008 izmakne malusu že s starostjo 56 let in dobo 36 let in 9 mesecev.
Po drugi strani pa država nudi tudi bonus za tiste, ki bi svoje delo in vplačevanje v pokojninsko v blagajno nadaljevali tudi po izpolnitvi 40 let delovne dobe (prave delovne dobe, brez dokupljenih let) in sicer 3% za prvo leto podaljšanja, potem 26,%, potem 2,2%, potem 1,8% in potem še 1,5%. Naprej se lestvica ne nadaljuje, kajti država očitno ne pričakuje, da bi kdo želel delati in vplačevati več kot 45 let. Pri ženskah je lestvica enaka, le da gre tu za podaljšanje, ki vključuje od 39 do 43 let delovne dobe.
Nekaj bonusa si zaslužimo tudi z odlašanjem upokojitve glede na upokojitveno starost. Torej, če gremo v pokoj kasneje kot s 63 (moški) oziroma 61 (ženske) leti. Tu se bonus izračunava po mesecih in sicer v prvem letu vsak mesec podaljšanja prisluži 0,3%, v drugem 0,2% v tretjem 0,1%, nakar se bonusi ustavijo.
Sklep
Skratka, ni najmanjše možnosti, da bi si bodoči upokojenec lahko sam izračunal, koliko bo dobival. Predčasna upokojitev je sicer možna, a je sedaj temeljito kaznovana. To je tudi razlog za veliko število nizkih pokojnin — njihovi prejemniki namreč niso oddelali polne delovne dobe, pač pa so pohiteli v pokoj takoj, ko so mogli.
Če ste se prebili do konca tega opisovanja sistema, vse čestitke. Če vam vmes je prišlo na misel, da so se tisti, ki so izdelovali ta sistem izračunavanja pokojnine, norčevali iz ljudi, pri tem verjetno niste osamljeni.
Pokojnine v številkah:
- Prejemnikov starostnih pokojnin v Sloveniji junija 2008 je bilo 341.786, vseh prejemnikov pokojnin v istem mesecu je bilo 550.886, vseh zavarovancev (vplačnikov v pokojninski sistem) pa je bilo aprila 2008 901.774
- Povprečna starostna pokojnina je znašala 578,21 evra, povprečna neto plača v Sloveniji pa 871,74 evra (1–4/2008). Najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo znaša trenutno 403 evre. Komur izračun pokaže manj kot to, dobi razliko to tega najnižjega zneska v obliki tako imenovanega varstvenega dodatka.
- Povprečna dejanska upokojitvena starost (za starostno pokojnino) v letu 2007: ženske 57 let in 7 mesecev, moški 61 let in 10 mesecev.
- Povprečna doba prejemanja starostne pokojnine (od upokojitve do smrti; stanje december 2007): ženske 20 let, moški 16 let.
- Povprečna priznana pokojninska (ne delovna) doba trenutnih upokojencev: ženske 32, moški 37.
- Pričakovana življenjska doba, ravnokar (v letu 2007) upokojenih:
- 57-letna nova upokojenka ima pričakovanih še 29 let življenja
- 61-letni novi upokojenec ima pričakovanih še 20 let življenja
- Delež oseb starih med 55 in 64 let v Sloveniji (v letu 2005), ki še NISO v pokoju: ženske 18,5%, moški 43,1%, medtem ko je povprečje držav EU-15 precej višje in znaša za ženske 35,4% in za moške 53,1%.
- Sprotni prispevki zaposlenih ne zadoščajo za pokojnine trenutnim upokojencem. V letu 2007 je bilo zato v pokojninsko blagajno dodanih 1,1 milijarde evrov, kar je predstavljalo 27% vseh prihodkov pokojninske blagajne. Od te 1,1 milijarde evrov je 93,6% znašal transfer iz državnega proračuna.
RSS prispevki
Mobilno
Družabno
Juhej, v penzijo čim prej!
Ste blizu upokojitve in želite čim prej začeti uživati sadove svojega dela, oziroma bolje rečeno sadove svojih prispevkov v prvi steber pokojninskega zavarovanja?
Kdaj lahko smuknemo v pokoj?
»Upokojimo se« lahko takrat, ko izpolnimo minimalni pogoj za starostno upokojitev. Ta pogoj je kombinacija dveh pogojev: da smo dopolnili ustrezno starost in da imamo vknjiženo dovolj pokojninske dobe. V redu je tole: 58 let starosti in 40 let pokojninske dobe ali pa 63 let starosti in najmanj 20 let pokojninske dobe ali pa 65 let starosti in samo 15 pokojninske dobe.
Tole zgoraj so ‘moški’ pogoji, medtem ko za ženske zaenkrat še veljajo popusti. Za ženske zadošča v letu 2008 naslednja kombinacija: 56 let starosti in 36 let ter 9 mesecev pokojninske dobe ali 61 let starosti in 20 let pokojninske dobe ali 63 let starosti in 15 let pokojninske dobe.
Če vam starostnega pogoja ta hip še ne uspeva izpolnjevati, je še nekaj upanja. Namreč, v nekaterih primerih se lahko starostni pogoj zniža. Za vsakega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel in ga vzgajal vsaj pet let, se starostna meja nekoliko zniža (po posebni lestvici progresivno glede na število otrok). A popust je omejen: za žensko se lahko na ta način starostna meja zniža do 53, za moškega pa 58 let.
A to še ni vse: naslednja možnost je znižanje zaradi dela na delovnem mestu z beneficiranim stažem ali v poklicih, ki jih zaradi narave in teže dela ni mogoče opravljati v visoki starosti. Še ena varianta znižanja velja za vojaške invalide, civilne invalide vojne in obolele za določenimi hudimi boleznimi. In še ena varianta obstaja samo za ženske, ki so bile zaposlene že pred svojim 18. letom in tu se lahko starostna meja spet zniža do 53 let. Ti starostni pogoji za upokojevanje so (bili) zelo ugodni, a se poslabšujejo. Vendar pa je še v letu 2005 slovenska upokojenka vstopala v penzijo najhitreje med vsemi članicami EU, že s 57 leti in enim mesecem.
Če pa vam manjka pokojninska doba, se tudi temu da pomagati. Obstaja mehanizem takoimenovane »dodane dobe«, kamor lahko vštejemo lahko čas zaključenega dodiplomskega in podiplomskega študija, obveznega služenja vojaškega roka, nadomestne civilne službe, usposabljanja za rezervni sestav policije, čas negovanja otroka, mlajšega od treh let in obdobje, ki ste ga prebili kot iskalec zaposlitve, prijavljen pri zavodu za zaposlovanje (če seveda takrat niste bili obvezno zavarovani). Zavedati pa se je treba, da se dodana doba ne šteje v delovno dobo in tudi upoštevana ni v celoti, ampak samo s faktorjem 7/12 (sedem dvanajstin).
Mogoč je seveda tudi razvpiti dokup delovne dobe, s katerim si lahko ravno tako pomagamo pri izpolnitvi pogojev za vstop v penzijo ali pa za zvišanje odmerjenega zneska.
Kolikšno pokojnino iz I. stebra bo nesojeni upokojenec dobival?
Znesek starostne pokojnine bo odvisen od tega, koliko pokojninske dobe imate dopolnjene in višine pokojninske osnove. Ta pa je spet naprej odvisna od najugodnejšega 18-letnega zaporedja plač, oziroma bolj pravilno pokojninskih prispevkov. Izjema, ki se ne všteva v pokojninsko osnovo, je zadnje leto, torej tisto, v katerem se oseba želi upokojiti. Zaradi doseganja primerljivosti med posameznimi koledarskimi leti, se pri izračunu osnove preračunajo z revalorizacijskimi količniki. Le-te vsako leto na novo določi minister za delo, družino in socialno delo.
Tole je bila pokojninska osnova. Kako pa se upošteva pokojninska doba? Za zavarovalno dobo 15 let velja odmerni odstotek 35% od pokojninske osnove pri moških in 38% pri ženskah, nakar se za vsako leto odmerni odstotek poveča za 1,5 odstotne točke. Tu velja še opomba, da se tistim, ki so 15 let pokojninske dobe dopolnili pred 1.1.2000, ob izračunu odmerijo odstotki, ki so veljavi po takratnih predpisih (torej iz preteklega stoletja). Zadeva se izpelje tako, da se odstotku za odmero pokojnine po takratnih predpisih prišteva 1,5 odstotne točke za vsako nadaljnje leto, oziroma 0,75 odstotne točke za vsakih 6 mesecev pokojninske dobe po letu 2000.
Na tem mestu v igro vstopijo bonusi in malusi, znani tudi iz avtomobilskega zavarovanja. Če nimate 40 let delovne dobe in se upokojite pred polno starostjo 63 let, boste trajno kaznovani z znižanjem pokojnine za določenim odstotkom, glede na število manjkajočih mesecev po lestvici, ki gre od 0,10 do 0,30 odstotka zmanjšanja za vsak mesec. Za ženske načelno veljata številki 38 let dobe in 61 let starosti. Zakaj načelno? Zato, ker za ženske velja prehodno obdobje z določenimi ugodnostmi, zato se bodoča upokojenka pri upokojitvi v letu 2008 izmakne malusu že s starostjo 56 let in dobo 36 let in 9 mesecev.
Po drugi strani pa država nudi tudi bonus za tiste, ki bi svoje delo in vplačevanje v pokojninsko v blagajno nadaljevali tudi po izpolnitvi 40 let delovne dobe (prave delovne dobe, brez dokupljenih let) in sicer 3% za prvo leto podaljšanja, potem 26,%, potem 2,2%, potem 1,8% in potem še 1,5%. Naprej se lestvica ne nadaljuje, kajti država očitno ne pričakuje, da bi kdo želel delati in vplačevati več kot 45 let. Pri ženskah je lestvica enaka, le da gre tu za podaljšanje, ki vključuje od 39 do 43 let delovne dobe.
Nekaj bonusa si zaslužimo tudi z odlašanjem upokojitve glede na upokojitveno starost. Torej, če gremo v pokoj kasneje kot s 63 (moški) oziroma 61 (ženske) leti. Tu se bonus izračunava po mesecih in sicer v prvem letu vsak mesec podaljšanja prisluži 0,3%, v drugem 0,2% v tretjem 0,1%, nakar se bonusi ustavijo.
Sklep
Skratka, ni najmanjše možnosti, da bi si bodoči upokojenec lahko sam izračunal, koliko bo dobival. Predčasna upokojitev je sicer možna, a je sedaj temeljito kaznovana. To je tudi razlog za veliko število nizkih pokojnin — njihovi prejemniki namreč niso oddelali polne delovne dobe, pač pa so pohiteli v pokoj takoj, ko so mogli.
Če ste se prebili do konca tega opisovanja sistema, vse čestitke. Če vam vmes je prišlo na misel, da so se tisti, ki so izdelovali ta sistem izračunavanja pokojnine, norčevali iz ljudi, pri tem verjetno niste osamljeni.
Pokojnine v številkah:
Preberite tudi: