Od izbruha kreditne krize, ki se je zlagoma razširila po svetu in vplivala na delniške tečaje vsepovsod, je minilo že več kot leto dni. Nezaupanje v finančni sistem je sklestilo tečaje za dvomestne odstotne deleže. Ameriški indeks S&P 500 je padel za okoli 20 odstotkov, evropski indeks Dow Jones Stoxx 50 za približno 30, slovenski borzni indeks in večina balkanskih trgov pa za kar 40 odstotkov.
Objavljeno v reviji Vestnik, 10. oktobra 2008
To so številke, ki jih večina slovenskih vlagateljev doslej še ni občutila. Marsikdo sedaj bolje razume pomen naložbenega tveganja, predvsem tisti, ki so svoje prihranke preslabo razpršili in ki so podlegli črednemu nagonu in – na primer – vse vložili v enega izmed balkanskih delniških skladov.
Čredni nagon
S pojmom čredni nagon imenujemo obnašanje, ki posameznika navaja k temu, da oponaša vrstnike ali sebi podobne ljudi iz družbene skupine, ki ji tudi sam pripada ali pa ji vsaj želi pripadati. Ta vpliv je še posebej izrazit, kadar je človek negotov. V ozadju črednega nagona je podzavestna domneva, da oni drugi — množica — že vedo, kaj delajo in bržkone vedo več, kot jaz sam.
Konec leta 2006 se je tako začel pravi stampedo slovenskih vlagateljev v delniške sklade, usmerjene na balkanske trge. Ti trgi so po svojih značilnostih še »v razvoju«, kot se »diplomatsko« reče, kar pomeni, da so tam mehanizmi pravnega varstva in informiranosti delničarjev manj izdelani, trgi sami pa so ozki in ne dovolj likvidni. Zato so nadpovprečno tvegani in nihanja na njih so večja. Kot se to rado zgodi, je vplačevanje vrh doseglo ravno pri najvišjih ravneh tečajev sredi leta 2007.
Spodnji grafikon prikazuje mesečne neto v vzajemne sklade v milijonih evrov (vse skupaj – beli stolpec; samo balkanski – modri stolpec) – vir: Poročilo o finančni stabilnosti, Banka Slovenije, maj 2008
klikni za povečavo
Od tam dalje pa je šlo vse do jeseni 2008 v glavnem navzdol in kdor je vztrajal v skladu, je sedaj pred velikim izzivom. Uporabna naloga za bralce: Če vrednost točke sklada pade za 40%, za koliko mora nato zrasti, da se vrne na izhodišče?1
Tudi ob padcih se da zaslužiti…
Vse to ne pomeni, da se tudi v teh slabih časih ni dalo zaslužiti. Vendar pa so bili v zadnjem letu na vrhu lestvic donosnosti v glavnem le eksotični finančni produkti, ki so v Sloveniji še slabo poznani. Dobro so se obnesli tako imenovani inverzni ali ‘short’ ETF skladi. Ti so s pomočjo izvedenih finančnih inštrumentov sestavljeni tako, da se gibljejo v zrcalno nasprotni smeri kot njihov primerjalni indeks. Torej, kadar delniški indeks pada, inverzni ETF sklad raste. Solidni so tudi rezultati surovinskih skladov, ki vlagajo v nafto, plemenite kovine in druge surovine, kajti tudi po poku surovinskega balona so namreč cene še vedno višje kot pred letom dni.
V tem času bi lahko zaslužili tudi z nekaterimi manj znanimi vrstami naložbenih certifikatov, kot so npr. bonusni certifikati. Žal pa je novi davek na kapitalske dobičke iz izvedenih finančnih inštrumentov (t.i. turbo-davek) zavrl porajajoče se zanimanje za te novejše naložbene oblike, med katerimi je velika večina takih, ki sploh ne uporabljajo nikakršnega »turbo pogona« oziroma finančnega vzvoda.
…ali pa vsaj ne veliko izgubiti
Hipotetično bi se lahko v zadnjem kriznem letu izkazali tako imenovani fleksibilni investicijski skladi, če bi njihovi upravljavci reagirali pravočasno in zares selili naložbe iz ene oblike v drugo. Ti imajo namreč možnost popolnega prilagajanja naložbene sestave trenutni situaciji, kar za večino drugih skladov ne velja, saj morajo le-ti ves čas vzdrževati razmerja v okviru omejitev, zapisanih v pravilih upravljanja sklada, npr. delež delnic nad 80%. S hitro reakcijo na spremenjene razmere lahko upravljavci fleksibilnih skladov bistveno omejijo izgube oziroma padce, ki so na vidiku, ali z novimi naložbami dosežejo celo pluse.
A pravočasna prilagoditev naložb se ni zgodila. Med tistimi, ki jih poznamo v Sloveniji, se noben fleksibilni sklad ni kaj prida odrezal. Kot kaže, so upravljavci vse do zadnjega verjeli v perspektivo delnic, še posebej slovenskih. Njihovim vlagateljem tako ostaja upanje, da bo vsaj ob naslednji podobni situaciji tako opevana fleksibilnost tudi v resnici izkoriščena.
Kot je bilo pričakovati, so si v tem času nekoliko opomogle tudi banke, saj se je marsikdo ponovno spomnil, da imajo tudi nizke, a vnaprej znane obresti bančnih vezav svojo privlačnost. Poleg običajnih vezav so ponudile tudi strukturirane depozite s spremenljivo obrestno mero, vezano na košarice vrednostnih papirjev, dve banki v tuji lasti pa ponujata tudi garantirane naložbene certifikate. Običajno se namreč v negotovih časih poveča zanimanje za tiste finančne produkte, ki vsebujejo tudi jamstvo vračila glavnice. Seveda pa je treba upoštevati, da to pomeni garantirano vračilo nominalnega zneska čez določeno število let, kolikšna bo tedaj kupna moč tega zneska, pa je drugo vprašanje. Inflacija nam lahko v tem obdobju ‘odvzame’ kar precej.
Vsaka šola je za nekaj dobra
Obdobja borznega medveda so naporna tako za vlagatelje, ki se soočajo s kopnenjem investiranega premoženja kot tudi za ponudnike finančnih storitev, ki jim usihajo prihodki, obenem pa se morajo ubadati še z jeznimi vlagatelji.
Kaj lahko tak vlagatelj odnese od te zadnje izkušnje? Vsekakor sedaj bolj pozna svoj odnos do tveganja. Če lahko kljub padcem mirno spi, ima verjetno prihranke ustrezno razpršene v razne oblike naložb in se zaveda, da investirati ne pomeni nujno »vedno imeti ves razpoložljiv denar naložen«, pač pa je povsem razumno nekaj časa stati ob strani, z denarjem na računu.
Če pa je zadnje padce vlagatelj težko prenašal, potem sedaj ve, da borza ne pomeni samo rasti in zaslužkov in da ima tudi miren spanec svojo ceno. Ta se odraža v tem, da se z ustrezno sestavo naložb vnaprej odpovemo visokim dobičkom, a si ob tem zagotovimo tudi, da ne bo prišlo do zelo visokih izgub.
Nerviranje z ležarino: V začetku vsakega koledarskega leta borzne hiše znervirajo približno 600 tisoč slovenskih imetnikov delnic in obveznic, ko jim zaračunajo ležarino, to...
Ali je vredno toliko kot nekoč?: Institucionalni lastniki premoženja so se včasih prisiljeni soočiti z ugotovitvijo, da je neka naložba vredna manj kot prej, in znižati vrednost tudi ...
Niste vi za te stvari: Krekovcem finance nikakor ne gredo od rok. Že pred skoraj 10 leti so najprej izgubili Krekovo banko (ki zdaj uspešno deluje v skupini Raiffeisen), pot...
Citat dneva
There are more goods bought by the heart than by the head. -- George Henning
RSS prispevki
Mobilno
Družabno
Vrednost mirnega spanja
Od izbruha kreditne krize, ki se je zlagoma razširila po svetu in vplivala na delniške tečaje vsepovsod, je minilo že več kot leto dni. Nezaupanje v finančni sistem je sklestilo tečaje za dvomestne odstotne deleže. Ameriški indeks S&P 500 je padel za okoli 20 odstotkov, evropski indeks Dow Jones Stoxx 50 za približno 30, slovenski borzni indeks in večina balkanskih trgov pa za kar 40 odstotkov.
To so številke, ki jih večina slovenskih vlagateljev doslej še ni občutila. Marsikdo sedaj bolje razume pomen naložbenega tveganja, predvsem tisti, ki so svoje prihranke preslabo razpršili in ki so podlegli črednemu nagonu in – na primer – vse vložili v enega izmed balkanskih delniških skladov.
Čredni nagon
S pojmom čredni nagon imenujemo obnašanje, ki posameznika navaja k temu, da oponaša vrstnike ali sebi podobne ljudi iz družbene skupine, ki ji tudi sam pripada ali pa ji vsaj želi pripadati. Ta vpliv je še posebej izrazit, kadar je človek negotov. V ozadju črednega nagona je podzavestna domneva, da oni drugi — množica — že vedo, kaj delajo in bržkone vedo več, kot jaz sam.
Konec leta 2006 se je tako začel pravi stampedo slovenskih vlagateljev v delniške sklade, usmerjene na balkanske trge. Ti trgi so po svojih značilnostih še »v razvoju«, kot se »diplomatsko« reče, kar pomeni, da so tam mehanizmi pravnega varstva in informiranosti delničarjev manj izdelani, trgi sami pa so ozki in ne dovolj likvidni. Zato so nadpovprečno tvegani in nihanja na njih so večja. Kot se to rado zgodi, je vplačevanje vrh doseglo ravno pri najvišjih ravneh tečajev sredi leta 2007.
Spodnji grafikon prikazuje mesečne neto v vzajemne sklade v milijonih evrov (vse skupaj – beli stolpec; samo balkanski – modri stolpec) – vir: Poročilo o finančni stabilnosti, Banka Slovenije, maj 2008
klikni za povečavo
Od tam dalje pa je šlo vse do jeseni 2008 v glavnem navzdol in kdor je vztrajal v skladu, je sedaj pred velikim izzivom. Uporabna naloga za bralce: Če vrednost točke sklada pade za 40%, za koliko mora nato zrasti, da se vrne na izhodišče?1
Tudi ob padcih se da zaslužiti…
Vse to ne pomeni, da se tudi v teh slabih časih ni dalo zaslužiti. Vendar pa so bili v zadnjem letu na vrhu lestvic donosnosti v glavnem le eksotični finančni produkti, ki so v Sloveniji še slabo poznani. Dobro so se obnesli tako imenovani inverzni ali ‘short’ ETF skladi. Ti so s pomočjo izvedenih finančnih inštrumentov sestavljeni tako, da se gibljejo v zrcalno nasprotni smeri kot njihov primerjalni indeks. Torej, kadar delniški indeks pada, inverzni ETF sklad raste. Solidni so tudi rezultati surovinskih skladov, ki vlagajo v nafto, plemenite kovine in druge surovine, kajti tudi po poku surovinskega balona so namreč cene še vedno višje kot pred letom dni.
V tem času bi lahko zaslužili tudi z nekaterimi manj znanimi vrstami naložbenih certifikatov, kot so npr. bonusni certifikati. Žal pa je novi davek na kapitalske dobičke iz izvedenih finančnih inštrumentov (t.i. turbo-davek) zavrl porajajoče se zanimanje za te novejše naložbene oblike, med katerimi je velika večina takih, ki sploh ne uporabljajo nikakršnega »turbo pogona« oziroma finančnega vzvoda.
…ali pa vsaj ne veliko izgubiti
Hipotetično bi se lahko v zadnjem kriznem letu izkazali tako imenovani fleksibilni investicijski skladi, če bi njihovi upravljavci reagirali pravočasno in zares selili naložbe iz ene oblike v drugo. Ti imajo namreč možnost popolnega prilagajanja naložbene sestave trenutni situaciji, kar za večino drugih skladov ne velja, saj morajo le-ti ves čas vzdrževati razmerja v okviru omejitev, zapisanih v pravilih upravljanja sklada, npr. delež delnic nad 80%. S hitro reakcijo na spremenjene razmere lahko upravljavci fleksibilnih skladov bistveno omejijo izgube oziroma padce, ki so na vidiku, ali z novimi naložbami dosežejo celo pluse.
A pravočasna prilagoditev naložb se ni zgodila. Med tistimi, ki jih poznamo v Sloveniji, se noben fleksibilni sklad ni kaj prida odrezal. Kot kaže, so upravljavci vse do zadnjega verjeli v perspektivo delnic, še posebej slovenskih. Njihovim vlagateljem tako ostaja upanje, da bo vsaj ob naslednji podobni situaciji tako opevana fleksibilnost tudi v resnici izkoriščena.
Kot je bilo pričakovati, so si v tem času nekoliko opomogle tudi banke, saj se je marsikdo ponovno spomnil, da imajo tudi nizke, a vnaprej znane obresti bančnih vezav svojo privlačnost. Poleg običajnih vezav so ponudile tudi strukturirane depozite s spremenljivo obrestno mero, vezano na košarice vrednostnih papirjev, dve banki v tuji lasti pa ponujata tudi garantirane naložbene certifikate. Običajno se namreč v negotovih časih poveča zanimanje za tiste finančne produkte, ki vsebujejo tudi jamstvo vračila glavnice. Seveda pa je treba upoštevati, da to pomeni garantirano vračilo nominalnega zneska čez določeno število let, kolikšna bo tedaj kupna moč tega zneska, pa je drugo vprašanje. Inflacija nam lahko v tem obdobju ‘odvzame’ kar precej.
Vsaka šola je za nekaj dobra
Obdobja borznega medveda so naporna tako za vlagatelje, ki se soočajo s kopnenjem investiranega premoženja kot tudi za ponudnike finančnih storitev, ki jim usihajo prihodki, obenem pa se morajo ubadati še z jeznimi vlagatelji.
Kaj lahko tak vlagatelj odnese od te zadnje izkušnje? Vsekakor sedaj bolj pozna svoj odnos do tveganja. Če lahko kljub padcem mirno spi, ima verjetno prihranke ustrezno razpršene v razne oblike naložb in se zaveda, da investirati ne pomeni nujno »vedno imeti ves razpoložljiv denar naložen«, pač pa je povsem razumno nekaj časa stati ob strani, z denarjem na računu.
Če pa je zadnje padce vlagatelj težko prenašal, potem sedaj ve, da borza ne pomeni samo rasti in zaslužkov in da ima tudi miren spanec svojo ceno. Ta se odraža v tem, da se z ustrezno sestavo naložb vnaprej odpovemo visokim dobičkom, a si ob tem zagotovimo tudi, da ne bo prišlo do zelo visokih izgub.