Leta, kot je bilo preteklo, slovenski vlagatelji na borzo in v vzajemne sklade še nis(m)o doživeli.
Objavljeno v reviji Kapital, 19. januarja 2009
Nezadržno padanje je v nekaj silovitih zamahih preko leta sklatilo tečaje delnic po vsem svetu. Najslabše so jo pri tem odnesli tisti trgi, kjer so bile pred tem cene najbolj napihnjene.
Od Islandije do Gane
Družba Bespoke Investment Group vsako leto izračuna in v tabeli zbere rezultate delniških trgov v posameznem koledarskem letu v preko 80 državah po svetu. Lanskoletni rezultati so bili porazni, kot že dolgo ne. Edine tri države, ki so zabeležile plus, so bile (z investicijskega stališča) eksotične dežele Gana, Tunizija in Ekvador. Najvišje uvrščeni zahodnoevropski trg je Velika Britanija na 18. mestu z 31-odstotnim padcem. ZDA so se uvrstile na konec prve tretjine z –38%. Večina razvitih trgov pa je še nižje.
Slovenija in ostali balkanski trgi zasedajo nezavidljiva mesta v zadnji deseterici s številkami od –67 pa navzdol. Povsem na dnu je Islandija, katere delniški trg so praktično izničile njene največje tri banke in je pristal na –94%, glede na začetek leta 2008.
Ravno tako se ni nič bolje obnesla stava na tako opevano regijo BRIC: Brazilija –41%, Indija –52%, Kitajska –65%, Rusija –72%. Skratka, v lanskem letu je izpuhtelo veliko milijard dolarjev oziroma evrov finančnega premoženja. To obdobje je bilo izredno nenaklonjeno tako vlagateljem kot upravljavcem njihovega premoženja.
Upravljavci premoženja so – po definiciji – optimistične sorte ljudje, saj njihov posel živi od pričakovanj zaslužkov, ko jih bodo lahko deležne njihove stranke. Pogostokrat se zato zgodi, da začnejo še sami verjeti v bolj rožnato različico prihodnosti. Tudi tokrat je bilo tako. Vse do jeseni je velika večina menila, da se bo situacija kmalu obrnila navzgor. Vendar so jih dogodki demantirali in marsikomu je sedaj lahko žal, da se ni v večji meri premaknil iz delnic v denar.
Treba pa je priznati, da borzniki še zdaleč niso bili osamljeni v podcenjevanju krize. V Sloveniji se je v uradnih političnih in gospodarskih krogih praktično do septembra govorilo o neki hipotekarni krizi, ki se dogaja tam nekje v Ameriki in da, kolikor bo sploh krize v Evropi, bo nas le oplazila. Šele v zadnjih mesecih je »ameriška nepremičninska kriza« v medijih prelevila v »globalno gospodarsko finančno krizo«. Šele tik pred koncem leta je ameriška statistika ugotovila, da so ZDA že globoko v recesiji.
Zmagovalci in poraženci
Koga lahko v takih razmerah sploh prištevamo med zmagovalce? Edini pravi zmagovalci ta hip so tisti vlagatelji, ki so pravočasno odprodali prenapihnjene delnice in sklade najkasneje v začetku leta 2008 in so lanskoletno dogajanje opazovali iz varnega zatočišča bančnih depozitov. Celo v bankah je bilo mogoče en del leta dosegati več kot 5-odstotne obresti za kratkoročne depozite. A tovrstnih generalov pred bitko je bilo malo. Zanimivo je, da se profesionalni institucionalni vlagatelji niso odrezali nič bolje kot posamezniki amaterji.
Drugo skupino tvorijo tisti, ki danes niso zmagovalci, lahko pa v prihodnosti to postanejo. To so tisti vlagatelji, ki so se izognili vsaj največji neumnosti in niso glavnine svojih prihrankov vložili v delnice in sklade prav na vrhu v letu 2007, in sedaj periodično dokupujejo po sedanjih nizkih cenah. To bodo morda jutrišnji zmagovalci, če bodo imeli dovolj potrpljenja in sreče. Vendar garancije za to nikakor ni.
Tretja skupina vsaj mini zmagovalcev so tisti, ki so imeli prihranke ustrezno razpršene med delnice, obveznice in denar. Če so bili na primer, razporejeni na tretjine, je tak vlagatelj lani izgubil le okoli 10 do 15 odstotkov, ne pa 40 ali več, kot se je pripetilo tistim, ki so imeli vse v enem samem delniškem skladu.
Največji poraženci so tisti, ki so kupovali drago v letu 2007 in prodajali poceni v 2008, še posebej, če so bili k temu prisiljeni zaradi obveznosti vračanja posojil. Lekcija, ki so je bili deležni, jih bo verjetno izučila, da take napake ne bodo več ponovili.
Kdo se je vseeno solidno odrezal
Med vzajemnimi skladi so soliden dosežek zabeležili tisti, ki so svoj primerjalni indeks (benchmark) presegli za vsaj 5 odstotnih točk.
Tu velja omeniti Infond Life (med panožnimi skladi), Abančna DZU Delniški ZDA in Publikum USA (med skladi, orientiranimi na ameriški delniški trg), pa tudi Abančna DZU Delniški Svet med globalnimi skladi.
Med mešanimi skladi sta svojemu poslanstvu uspešno sledila RCM Global Mix in Hypo Global Balanced. Lansko leto je postreglo z neverjetno širokim razponom doseženih rezultatov v kategoriji mešanih skladov, od –17 pa vse do –59 odstotkov.
Razpon je bil velik tudi v rubriki pravih obvezniških skladov. Na krilih rasti ameriškega dolarja proti evru je najvišjo donosnost, merjeno v evrih, dosegel sklad ameriških obveznic Pioneer Investments Austria Dollar Bond, kar 21 odstotkov plusa. Med globalnimi obvezniškimi skladi je bil najuspešnejši SGAM Bonds World, med evropskimi pa Eurizon EasyFund Bond EUR Long Term. Z obvezniškimi skladi ste lani lahko naredili tudi krepke izgube. Sklad obveznic razvijajočih se držav Pioneer Emerging Markets Bond je pridelal kar 42 odstotkov minusa, tudi na račun padanja valut proti evru. Nekaj manj minusa, 37 odstotkov je zabeležil sklad evropskih obveznic z nizko boniteto SGAM Funds – Bonds Europe High Yield. Tudi tu je bil razpon med dosežki različnih podvrst obvezniških skladov velik.
Kaj je bilo drugega novega v 2008
Dogodek, ki je vplival na spremembo naložbenih možnosti predvsem v segmentu najbolj agresivnih slovenskih vlagateljev, je drakonska 40-odstotna obdavčitev kapitalskih dobičkov od izvedenih finančnih inštrumentov. Ta davek je prejšnja vlada uvedla hitropotezno sredi leta s slaboumno utemeljitvijo, da bo namreč obdavčitev prispevala k stabilizaciji slovenskega delniškega trga. Verjetno ne bomo nikoli izvedeli, koliko so k tej obdavčitvi v resnici pripomogle domače banke, ki same niso bile sposobne izdajati naložbenih certifikatov in so se ustrašile naraščanja tega segmenta pogače, ki sta ga obvladovali avstrijski banki Raiffeisen in Volksbank.
Po drugi strani pa se je v drugi polovici leta pojavila zanimiva varčevalna novost, ki konkurira predvsem denarnim vzajemnim skladom. Gre za e-obrestne račune, ki varčevalcem nudijo bistveno višje obresti od tistih na običajnem transakcijskem računu, obenem pa je denar še vedno kadarkoli na voljo, saj ni vezan. Tudi na tem področju sta pionirsko vlogo opravili avstrijski banki: Zveza Bank (pod blagovno znamko DIBA) in Volksbank pod blagovno znamko E-obresti.
Marketinški prijemi
Predvsem zaradi dolgotrajnega postopka ustanovitve novega sklada smo v letu 2008 dobivali na trg tisto, kar je bilo zamišljeno še v »lepih časih« leta 2007. Ustanovljenih je bilo nekaj ozko specializiranih panožnih skladov (KD, Publikum in Probanka) in regijskih (Publikum, KD, celo dva nova balkanska sklada (Abančne DZU in Perspektive). Šele v novembru se je pojavila prva prava novost, prvi slovenski sklad absolutnega donosa, Probankina Sigma.
Tudi edini tuji ponudnik, ki je lani povečal asortiman svojih skladov, Raiffeisen banka, od tega ni odstopal. Ponudili so ruski in vzhodnoazijski sklad ter panožni sklad dejavnosti infrastrukture. Zaostritev finančne krize je verjetno preprečila tudi štart skladov Franklin Templeton, za katere je Banka Koper kot distributer dobila dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev že v mesecu septembru, a se trženje še do danes ni pričelo.
Spremembe zakona o preprečevanju pranja denarja so končno omogočile pristop k skladu na daljavo, preko interneta in tega se je kot prva lotila Ilirika s svojo rešitvijo e-skladi.
Sama panoga upravljanja premoženja je tudi medijsko bistveno manj prisotna kot v časih evforije leta 2007. Ni več oglasov, veleplakatov, TV reklam, kar je razumljivo, saj je doslej večina oglaševanja slonela na sporočanju preteklih donosov, ki pa jih v tem času pač ni več. Zdaj je bolj čas za tolaženje vlagateljev, da ni vse tako črno, kot se morda ta trenutek zdi, in da so sedaj emocije pretirano zanihale na negativno stran.
Finančna panoga spada med bolj ciklične in pozitivnim obdobjem neizogibno sledijo tudi slabša. Vendar pa sveta zato še ni konec. Tudi, če so bili njihovi prihranki v preteklem letu močno pod udarom, je dobro, da vlagatelji tega ne pozabijo.
RSS prispevki
Mobilno
Družabno
Kam so izpuhtele milijarde
Leta, kot je bilo preteklo, slovenski vlagatelji na borzo in v vzajemne sklade še nis(m)o doživeli.
Od Islandije do Gane
Družba Bespoke Investment Group vsako leto izračuna in v tabeli zbere rezultate delniških trgov v posameznem koledarskem letu v preko 80 državah po svetu. Lanskoletni rezultati so bili porazni, kot že dolgo ne. Edine tri države, ki so zabeležile plus, so bile (z investicijskega stališča) eksotične dežele Gana, Tunizija in Ekvador. Najvišje uvrščeni zahodnoevropski trg je Velika Britanija na 18. mestu z 31-odstotnim padcem. ZDA so se uvrstile na konec prve tretjine z –38%. Večina razvitih trgov pa je še nižje.
Slovenija in ostali balkanski trgi zasedajo nezavidljiva mesta v zadnji deseterici s številkami od –67 pa navzdol. Povsem na dnu je Islandija, katere delniški trg so praktično izničile njene največje tri banke in je pristal na –94%, glede na začetek leta 2008.
Ravno tako se ni nič bolje obnesla stava na tako opevano regijo BRIC: Brazilija –41%, Indija –52%, Kitajska –65%, Rusija –72%. Skratka, v lanskem letu je izpuhtelo veliko milijard dolarjev oziroma evrov finančnega premoženja. To obdobje je bilo izredno nenaklonjeno tako vlagateljem kot upravljavcem njihovega premoženja.
Upravljavci premoženja so – po definiciji – optimistične sorte ljudje, saj njihov posel živi od pričakovanj zaslužkov, ko jih bodo lahko deležne njihove stranke. Pogostokrat se zato zgodi, da začnejo še sami verjeti v bolj rožnato različico prihodnosti. Tudi tokrat je bilo tako. Vse do jeseni je velika večina menila, da se bo situacija kmalu obrnila navzgor. Vendar so jih dogodki demantirali in marsikomu je sedaj lahko žal, da se ni v večji meri premaknil iz delnic v denar.
Treba pa je priznati, da borzniki še zdaleč niso bili osamljeni v podcenjevanju krize. V Sloveniji se je v uradnih političnih in gospodarskih krogih praktično do septembra govorilo o neki hipotekarni krizi, ki se dogaja tam nekje v Ameriki in da, kolikor bo sploh krize v Evropi, bo nas le oplazila. Šele v zadnjih mesecih je »ameriška nepremičninska kriza« v medijih prelevila v »globalno gospodarsko finančno krizo«. Šele tik pred koncem leta je ameriška statistika ugotovila, da so ZDA že globoko v recesiji.
Zmagovalci in poraženci
Koga lahko v takih razmerah sploh prištevamo med zmagovalce? Edini pravi zmagovalci ta hip so tisti vlagatelji, ki so pravočasno odprodali prenapihnjene delnice in sklade najkasneje v začetku leta 2008 in so lanskoletno dogajanje opazovali iz varnega zatočišča bančnih depozitov. Celo v bankah je bilo mogoče en del leta dosegati več kot 5-odstotne obresti za kratkoročne depozite. A tovrstnih generalov pred bitko je bilo malo. Zanimivo je, da se profesionalni institucionalni vlagatelji niso odrezali nič bolje kot posamezniki amaterji.
Drugo skupino tvorijo tisti, ki danes niso zmagovalci, lahko pa v prihodnosti to postanejo. To so tisti vlagatelji, ki so se izognili vsaj največji neumnosti in niso glavnine svojih prihrankov vložili v delnice in sklade prav na vrhu v letu 2007, in sedaj periodično dokupujejo po sedanjih nizkih cenah. To bodo morda jutrišnji zmagovalci, če bodo imeli dovolj potrpljenja in sreče. Vendar garancije za to nikakor ni.
Tretja skupina vsaj mini zmagovalcev so tisti, ki so imeli prihranke ustrezno razpršene med delnice, obveznice in denar. Če so bili na primer, razporejeni na tretjine, je tak vlagatelj lani izgubil le okoli 10 do 15 odstotkov, ne pa 40 ali več, kot se je pripetilo tistim, ki so imeli vse v enem samem delniškem skladu.
Največji poraženci so tisti, ki so kupovali drago v letu 2007 in prodajali poceni v 2008, še posebej, če so bili k temu prisiljeni zaradi obveznosti vračanja posojil. Lekcija, ki so je bili deležni, jih bo verjetno izučila, da take napake ne bodo več ponovili.
Kdo se je vseeno solidno odrezal
Med vzajemnimi skladi so soliden dosežek zabeležili tisti, ki so svoj primerjalni indeks (benchmark) presegli za vsaj 5 odstotnih točk.
Tu velja omeniti Infond Life (med panožnimi skladi), Abančna DZU Delniški ZDA in Publikum USA (med skladi, orientiranimi na ameriški delniški trg), pa tudi Abančna DZU Delniški Svet med globalnimi skladi.
Med mešanimi skladi sta svojemu poslanstvu uspešno sledila RCM Global Mix in Hypo Global Balanced. Lansko leto je postreglo z neverjetno širokim razponom doseženih rezultatov v kategoriji mešanih skladov, od –17 pa vse do –59 odstotkov.
Razpon je bil velik tudi v rubriki pravih obvezniških skladov. Na krilih rasti ameriškega dolarja proti evru je najvišjo donosnost, merjeno v evrih, dosegel sklad ameriških obveznic Pioneer Investments Austria Dollar Bond, kar 21 odstotkov plusa. Med globalnimi obvezniškimi skladi je bil najuspešnejši SGAM Bonds World, med evropskimi pa Eurizon EasyFund Bond EUR Long Term. Z obvezniškimi skladi ste lani lahko naredili tudi krepke izgube. Sklad obveznic razvijajočih se držav Pioneer Emerging Markets Bond je pridelal kar 42 odstotkov minusa, tudi na račun padanja valut proti evru. Nekaj manj minusa, 37 odstotkov je zabeležil sklad evropskih obveznic z nizko boniteto SGAM Funds – Bonds Europe High Yield. Tudi tu je bil razpon med dosežki različnih podvrst obvezniških skladov velik.
Kaj je bilo drugega novega v 2008
Dogodek, ki je vplival na spremembo naložbenih možnosti predvsem v segmentu najbolj agresivnih slovenskih vlagateljev, je drakonska 40-odstotna obdavčitev kapitalskih dobičkov od izvedenih finančnih inštrumentov. Ta davek je prejšnja vlada uvedla hitropotezno sredi leta s slaboumno utemeljitvijo, da bo namreč obdavčitev prispevala k stabilizaciji slovenskega delniškega trga. Verjetno ne bomo nikoli izvedeli, koliko so k tej obdavčitvi v resnici pripomogle domače banke, ki same niso bile sposobne izdajati naložbenih certifikatov in so se ustrašile naraščanja tega segmenta pogače, ki sta ga obvladovali avstrijski banki Raiffeisen in Volksbank.
Po drugi strani pa se je v drugi polovici leta pojavila zanimiva varčevalna novost, ki konkurira predvsem denarnim vzajemnim skladom. Gre za e-obrestne račune, ki varčevalcem nudijo bistveno višje obresti od tistih na običajnem transakcijskem računu, obenem pa je denar še vedno kadarkoli na voljo, saj ni vezan. Tudi na tem področju sta pionirsko vlogo opravili avstrijski banki: Zveza Bank (pod blagovno znamko DIBA) in Volksbank pod blagovno znamko E-obresti.
Marketinški prijemi
Predvsem zaradi dolgotrajnega postopka ustanovitve novega sklada smo v letu 2008 dobivali na trg tisto, kar je bilo zamišljeno še v »lepih časih« leta 2007. Ustanovljenih je bilo nekaj ozko specializiranih panožnih skladov (KD, Publikum in Probanka) in regijskih (Publikum, KD, celo dva nova balkanska sklada (Abančne DZU in Perspektive). Šele v novembru se je pojavila prva prava novost, prvi slovenski sklad absolutnega donosa, Probankina Sigma.
Tudi edini tuji ponudnik, ki je lani povečal asortiman svojih skladov, Raiffeisen banka, od tega ni odstopal. Ponudili so ruski in vzhodnoazijski sklad ter panožni sklad dejavnosti infrastrukture. Zaostritev finančne krize je verjetno preprečila tudi štart skladov Franklin Templeton, za katere je Banka Koper kot distributer dobila dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev že v mesecu septembru, a se trženje še do danes ni pričelo.
Spremembe zakona o preprečevanju pranja denarja so končno omogočile pristop k skladu na daljavo, preko interneta in tega se je kot prva lotila Ilirika s svojo rešitvijo e-skladi.
Sama panoga upravljanja premoženja je tudi medijsko bistveno manj prisotna kot v časih evforije leta 2007. Ni več oglasov, veleplakatov, TV reklam, kar je razumljivo, saj je doslej večina oglaševanja slonela na sporočanju preteklih donosov, ki pa jih v tem času pač ni več. Zdaj je bolj čas za tolaženje vlagateljev, da ni vse tako črno, kot se morda ta trenutek zdi, in da so sedaj emocije pretirano zanihale na negativno stran.
Finančna panoga spada med bolj ciklične in pozitivnim obdobjem neizogibno sledijo tudi slabša. Vendar pa sveta zato še ni konec. Tudi, če so bili njihovi prihranki v preteklem letu močno pod udarom, je dobro, da vlagatelji tega ne pozabijo.