Odločanje s trebuhom

Iz inter­vjuja s Heinzom-Kurtom Wahrenom, avtor­jem knjige Psihologija vla­ga­te­ljev (Anlegerpsychologie, ISBN 978–3531161303, Vs Verlag, 2008), ki je bil obja­vljen v febru­ar­ski številki revije Das Investment.

Večina vla­ga­te­ljev je v letu 2008 izgu­bila veliko denarja. Zato so vzne­mir­jeni, jezni in neza­u­pljivi. Kako naj se finančni sve­to­valci do njih vedejo?

Dober sve­to­va­lec se bo svo­jim stran­kam pri­bli­žal z infor­ma­ci­jami o pro­duk­tih, trgih in aktu­al­nih teža­vah. Pokazal bo, kako je smi­selno ukre­pati in stran­kam razlo­žil vse alternative.

Kdor je že izgu­bil veliko denarja, ne želi več poslu­šati o dol­go­roč­nih dono­sno­stih. Strah pred nadalj­njim pada­njem je prevelik.

Povsem naravno je, da spričo gro­zeče nevar­no­sti obču­timo strah. To je nujna člove­ška lastnost, ki nas spod­buja k zašči­tnemu rav­na­nju. Padci del­nic so upra­vi­čen razlog za nekaj strahu. Pomembno pa je, kako se bomo nanj odzvali. Bomo nase­dle naložbe v celoti pro­dali, ali pa jih samo smi­selno pri­la­go­dili? Ravno tu je naloga sve­to­valca. Pomagati stranki, da kon­struk­tivno ukrepa. Med dru­gim tudi tako, da se drži zasta­vlje­nih Stop-Loss nivo­jev ter rizične naložbe odproda ali zamenja.

Nekateri sve­to­valci danes, naspro­tno, sve­tu­jejo stran­kam, naj igno­ri­rajo slabe novice, pre­sli­šijo gospo­dar­ske infor­ma­cije, poza­bijo na vse in mirno čakajo, kajti na dolgi rok naj bi se vse dobro uredilo.

Robert Shiller, znani pro­fe­sor z uni­verze Yale, je to ozna­čil za »Pravljico o potr­pe­žlji­vem vla­ga­te­lju«. Psihološko gle­dano, so takšni napotki del pokro­vi­telj­skega odnosa Starš-Otrok. Niti naj­manj ne poma­gajo pri reše­va­nju iz nego­to­vo­sti in strahu, kar se lahko doseže le z odkri­to­srčno in pošteno komu­ni­ka­cijo. To je pomanj­klji­vost mno­gih svetovalcev.

Naložbene odlo­či­tve se pogo­steje spre­je­majo ‘s tre­bu­hom’ kot ‘z glavo’. Kaj to pomeni za svetovalca?

Vlagatelj spre­jema odlo­či­tve, na izid kate­rih bo vpli­vala nego­tova pri­ho­dnost. Zato ni čudno, da ima odlo­ča­nje le malo zveze z raci­o­nal­nim raz­mi­šlja­njem. Navsezadnje raci­o­nalno raz­mi­šlja­nje teme­lji na obsto­je­čih dej­stvih, iz kate­rih skle­pamo naprej. Resničnih dej­stev — aksi­o­mov — pa je na bor­zah izje­mno malo. Nasprotje med raciom in intu­i­cijo je zasta­relo, saj nova spo­zna­nja iz nevro­fi­zi­o­lo­gije kažejo, da imata pri vseh odlo­či­tvah obe plati svojo vlogo.

Naši možgani niso dobro pri­la­go­jeni za obde­lo­va­nje zaple­te­nih nalog, zato se po potrebi zana­šajo na občutke ali intu­i­cijo. To ni slabo, saj raz­i­skave kažejo, da so odlo­či­tve, na katere je vpli­vala intu­i­cija, pona­vadi pri­ve­dle k bolj­šim rezul­ta­tom od tistih, ki so bile spre­jete izključno na pod­lagi raci­o­nal­nih argumentov.

Vprašanje:

Kako ste se vi odlo­čali o svo­jih nalož­bah v teh kri­znih časih?

Možni odgo­vori:

a) pre­te­žno na pod­lagi raci­o­nal­nih argu­men­tov
b) pre­te­žno na pod­lagi intu­i­cije
c) tako na pod­lagi intu­i­cije kot raci­o­nal­nih argu­men­tov
d) nobe­nih odlo­či­tev ne spre­je­mam, ker v miru čakam, da bo minilo in bo na koncu za nas dol­go­ročne vla­ga­te­lje vse dobro
e) vse nalož­bene sve­to­valce sem poslal v 3PM, pro­dal naložbe z izgubo in nočem več sli­šati za borzo