Po čem je dobiček v letu 2007

Prvi meseci v letu so čas izde­lo­va­nja raču­no­vod­skih poro­čil, ki poka­žejo, kako uspe­šno je bilo poslo­va­nje v pre­te­klem letu. To velja tudi za vza­je­mne sklade, ki revi­di­rana letna poro­čila obja­vijo do konca aprila.

Eden od ciljev vla­ga­te­lja, ki svoje pri­hranke zaupa v upra­vlja­nje (na pri­mer vza­je­mnemu skladu), je, da na dolgi rok doseže čim več dobička, s čim manj niha­nja skozi čas, ozi­roma pre­se­čenj v nega­tivno smer in da za to sto­ri­tev plača čim manj (v obliki vsto­pne, izsto­pne in upra­vlja­vske pro­vi­zije). S pomo­čjo zadnjih dosto­pnih raču­no­vod­skih izka­zov (za leto 2007) si tokrat oglejmo, kaj poka­žejo številke o dobičku in stro­ških pri vza­je­mnih skla­dih slo­ven­skih DZU. Torej, ne v iska­nju zma­go­val­nih in pora­že­nih skla­dov, ki so pre­se­gli svoj ben­ch­mark ali zao­stali za njim, pač pa na nivoju celo­tne DZU. Koliko čistega dobička je posa­me­zna DZU pri­de­lala svo­jim vla­ga­te­ljem, pri vseh svo­jih vza­je­mnih skla­dih sku­paj? Koliko je vla­ga­te­ljem za svoje sto­ri­tve zara­ču­nala, v obliki provizij?

Kolone v spo­dnji pre­gle­dnici imajo nasle­dnji pomen. Prva vse­buje vsoto vseh pro­vi­zij iz upra­vlja­nja vza­je­mnih skla­dov, ki si jo je posa­me­zna DZU v letu 2007 zara­ču­nala (ostali pri­hodki DZU tu niso všteti). Sledita število zapo­sle­nih v DZU in koli­čina sred­stev v VS konec leta 2007. Naslednja dva stolpca pri­ka­zu­jeta število vza­je­mnih skla­dov v upra­vlja­nju posa­me­zne DZU konec leta 2007 in število tistih, ki so v ome­nje­nem letu dose­gli dobi­ček (raz­lika je torej število skla­dov z izgubo). Naslednja kolona je sešte­vek vseh čistih dobič­kov oz. čistih izgub za vza­je­mne sklade v upra­vlja­nju DZU. Zadnja kolona pa vse­buje izra­ču­nani količ­nik med 6. in 1. kolono, ki torej pomeni, koliko evrov dobička je DZU pri­de­lala na en evro zara­ču­nane pro­vi­zije. Velika številka pomeni (rela­tivno) veliko dobička na enoto provizij.

Vzajemni skladi

kli­kni za povečavo

Pri inter­pre­ta­ciji rezul­ta­tov je treba upo­šte­vati nekaj opomb:

• Čisti dobi­ček je pri vza­je­mnih skla­dih (ki imajo »spre­men­ljiv kapi­tal«) neo­pri­je­mljiva kate­go­rija, kajti na raču­no­vod­ske rezul­tate vpli­vajo tudi vsto­pa­joči in izsto­pa­joči vla­ga­te­lji. Ker čisti dobi­ček VS ni obdav­čen, ni moti­va­cije za nje­govo skri­va­nje. Zaradi stro­gih pra­vil o tem, za katere stro­ške se lahko bre­meni sklad, na strani odhod­kov ni bistve­nih raz­lik med posa­me­znimi DZU. Velika večina stro­škov, ki nasta­nejo pri delu DZU, je odho­dek DZU, ne vza­je­mnega sklada. Morebitno var­če­va­nje pri stro­ških vpliva na bilanco DZU, ne pa na bilanco sklada.
• 5 DZU-jev je v tem letu upra­vljalo tudi inve­sti­cij­sko družbo, pri številu zapo­sle­nih so všteti tudi ti, ki so se ukvar­jali z idom, ne z vza­je­mnimi skladi.
• Posamezne pro­vi­zije ne bre­me­nijo vseh vla­ga­te­ljev v skladu enako — oči­tno je, da vsto­pne in izsto­pne zade­vajo samo neka­tere vla­ga­te­lje, upra­vlja­vska pa vse, ven­dar so v zgor­nji tabeli vržene v isti koš.
• Vpliv posa­me­znih skla­dov je v zgor­njih števil­kah ute­žen z nji­hovo veli­ko­stjo, kar je, če gle­damo na posa­me­zni DZU kot celoto, edino smi­selno. Če DZU upra­vlja en velik sklad in tri majhne, je za vla­ga­te­lje v pov­pre­čju naj­bolj pomembno, kako se je odre­zal naj­ve­čji sklad.
• Seveda je tudi pri takem opa­zo­va­nju eno leto pre­kratka doba in bomo bolj rele­van­ten rezul­tat videli, ko sešte­jemo številke več zapo­re­dnih let. Ko pri­dejo številke za 2008, bomo podatke ažu­ri­rali. Zelo ver­je­tno bo slika za dvo­le­tno obdo­bje dru­gačna, kajti leti 2007 in 2008 sta si bili med seboj zelo različni.

Kaj nam torej povejo številke iz sose­dnje tabele:

• KD Skladi in Triglav DZU sta nare­dila toliko dobička, kot vseh osta­lih 11 DZU-jev sku­paj. K dobičku je ver­je­tno naj­več pri­spe­vala rast slo­ven­skih in bal­kan­skih del­nic v nju­nih por­t­fe­ljih v tem letu. Če sta podobno sestavo naložb obdr­žali tudi v letu 2008, bosta ver­je­tno za 2008 pri­ka­zali izgubo, kajti slo­ven­ski trg je tudi nad­pro­por­ci­o­nalno padel v 2008, tako kot je rasel v 2007.
• Edini družbi, ki sta dose­gli dobi­ček pri vseh svo­jih skla­dih, sta Primorski skladi in Triglav.
• Celotna panoga si je v tem letu zara­ču­nala 60 mili­jo­nov evrov pro­vi­zij in pri­de­lala 519 mili­jo­nov dobička, v pov­pre­čju torej 8,2 evra dobička na evro zara­ču­nane provizije.

Vzajemni pokoj­nin­ski skladi

Kaj pa, če na isti način pogle­damo še na vza­je­mne pokoj­nin­ske sklade (VPS) iz pro­sto­volj­nega doda­tnega pokoj­nin­skega zava­ro­va­nja (PDPZ), kjer gre ravno tako za podobno ple­me­ni­te­nje pre­mo­že­nja. Pri PDPZ so sicer večje ome­ji­tve glede sestave naložb: upra­vljavci imajo manj mane­vr­skega pro­stora, poleg tega pa morajo stalno zago­ta­vljati spro­tni zajam­čeni donos. Zato so naložbe med VPS so bistveno bolj podobne kot naložbe med VS. PDPZ se izvaja v treh obli­kah (VPS, pokoj­nin­ske družbe, zava­ro­val­nice), ven­dar VPS naj­bolj tran­spa­ren­tno obja­vljajo raču­no­vod­ski izkaz tega pro­dukta, med­tem ko zava­ro­val­nice in pokoj­nin­ske družbe upo­ra­bljajo dru­ga­čen način poro­ča­nja. V letu 2007 si je ta panoga (samo VPS) obra­ču­nala 4,6 mio EUR pro­vi­zije, s čimer so pri­de­lali 12 mio EUR čistega dobička ali 2,7 evra dobička za vsak evro zara­ču­nane pro­vi­zije. Merjeno skozi nji­hov efekt za vla­ga­te­lje, so VPS za svoje delo v pri­mer­javi z VS vla­ga­te­ljem v letu 2007 zara­ču­nali »preveč«.

kli­kni za povečavo