Donosi naložbenih zavarovanj — Avstrija, drugič

Pred dvema letoma, marca 2007, smo na tem mestu pre­gle­dali dol­go­ročne donose zno­traj nalož­be­nih zavarovanj.

Omejili smo na »prava« nalož­bena zava­ro­va­nja, ki so pra­vi­loma brez jam­stva glav­nice in so v ponudbi stalno, ne pa samo v ome­je­nem, krat­kem vpi­snem obdo­bju. Tokrat bomo podatke osve­žili z upo­šte­va­njem seda­njega sta­nja in pogle­dali, kaj se je v teh dveh letih spre­me­nilo. Tudi tokrat vklju­čeni podatki iz Avstrije in to iz dveh razlogov.

• Prvič, v Sloveniji imajo tudi naj­sta­rejša nalož­bena zava­ro­va­nja manj kot 10 kole­dar­skih let zgo­do­vine, saj jih pred tem zako­no­daja ni dopuščala.
• Drugič, v Sloveniji se še ni v celoti uve­lja­vilo javno obja­vlja­nje dose­že­nih dono­sno­sti, čeprav je opa­zen dolo­čen napre­dek v pri­mer­javi s sta­njem pred dvema letoma. V Avstriji so podatki javno dosto­pni v raznih medi­jih. Vir za spo­daj nave­dene podatke je revija Geld Magazin, februar 2009, str.108–109.

V kaj se vlaga skozi zavarovanja

Za namen tega teksta lahko naložbe zno­traj nalož­be­nih zava­ro­vanj raz­de­limo na tri vrste.

1. »Pravi« vza­je­mni skladi, ki so v ponudbi tudi sicer (neod­vi­sno od zava­ro­vanj). Tu ni nobene dileme, vsi podatki o njih so redno javno obja­vljani v časo­pisju in dono­sno­sti so znane. Primer: INVESCO European Equity Core v i-VIP polici zava­ro­val­nice Tilia.
2. Interni inve­sti­cij­ski sklad, ki je obli­ko­van samo za potrebe zava­ro­val­nice in vanj mimo tega ni mogoče vla­gati. Primer: sklad Merkur Vario Top zava­ro­val­nice Merkur. Pri teh podatki niso redno obja­vljani v časo­pisju, tem­več smo odvi­sni samo od tistega, kar obja­vlja sama zavarovalnica.
3. Košarice skla­dov, ki jih obli­kuje sama zava­ro­val­nica, ki tudi po lastni pre­soji peri­o­dično spre­mi­nja raz­merja med sesta­vi­nami. Primer: nalož­beni paketi zava­ro­val­nice KD Življe­nje. Tu vre­dno­sti pra­vi­loma niso obja­vljane v časo­pisju, pač pa jih obja­vlja zava­ro­val­nica na sple­tnih stra­neh, v ome­nje­nem pri­meru tudi na naslov­nici sple­tne Finančne točke.

Donosnost »sklada« in dono­snost »police«

Pri dono­sno­stih nalož­be­nih zava­ro­vanj, kot jih obja­vljajo v tujini, gre za spre­membo VEP nalož­be­nega sklada (ki je lahko kot zgo­raj razlo­ženo pravi, interni ali pa koša­rica) v kole­dar­skem letu. Ta pra­vi­loma ni enaka spre­membi vre­dno­sti pre­mo­že­nja na posa­me­zni polici, tudi če ni bilo nobe­nih dopla­čil v tem letu.

Zakaj ne? Zato, ker vla­ga­te­ljevo pre­mo­že­nje v zava­ro­valni polici bre­me­nijo še stro­ški zava­ro­val­nice. Stopnja rasti pre­mo­že­nja v polici je tako vedno nižja od rasti sklada, na kate­rega je nalož­bena polica vezana. Dejanski donos posa­me­zne police je torej odvi­sen tudi od dru­gih dejav­ni­kov, ne samo od dono­sno­sti skla­dov (stro­ški, pri­sto­pna sta­rost in zdra­vstveno sta­nje zavarovanca).

Koliko lahko pri­ča­ku­jemo na dolgi rok?

Razen red­kih izjem, kjer NŽZ vse­bu­jejo tudi alter­na­tivne naložbe, kot so hedge skladi, nalož­bena zava­ro­va­nja vla­gajo v enake naložbe kot kla­sični vza­je­mni skladi, zato so tudi pri­ča­ko­vane dol­go­ročne dono­sno­sti v istem rangu. Spodnji podatki lahko zato slu­žijo kot ori­en­tir tudi slo­ven­skim ime­tni­kom nalož­be­nih polic. Res pa je, da v Avstriji (niti nikjer dru­gje v zaho­dni Evropi) ni nalož­be­nih polic, ki bi vse­bo­vale bal­kan­ske (ali pa pre­te­žno slo­ven­ske) del­ni­ške sklade — slo­ven­ska situ­a­cija je v tem pogledu specifična.

Preglednice na koncu teksta pri­ka­zu­jejo dejan­ske dose­žene pov­prečne letne dono­sno­sti koša­ric zno­traj nalož­be­nih zava­ro­vanj od uvedbe posa­me­znega pro­dukta do 31.12. 2008. Vključeni so pro­dukti z naj­manj 10 leti zgo­do­vine, torej uve­deni v letu 1998 ali prej. 10 let je pona­vadi mini­malna doba, za katero se življenj­ska zava­ro­va­nja skle­pajo, ker šele pri tako dolgi dobi veljajo davčne olajšave.

Kaj nam povedo številke?

Prikazane so dose­žene dol­go­ročne dono­sno­sti za 27 nalož­be­nih zava­ro­vanj. Njihovo pov­pre­čje je 2,5%, mini­mum je –5,4%, maksi­mum je 5,3%, medi­ana pa je pri 3,4%. Razporeditev je naslednja.

nega­tivna donosnost	0–2%	2–4%	4–6%
4 (15% vseh)	3 (11%)	10 (37%)	10 (37%)

Metodološka opomba: ome­njene dono­sno­sti so izra­ču­nane za raz­lično dolga obdo­bja (koli­kor pač pro­dukti obsta­jajo). To pomeni, da med seboj niso v celoti nepo­sre­dno pri­mer­ljive, kajti pone­kod je bila dono­snost dose­žena v zadnjih 11 letih, dru­god pa npr. v 13 letih. Vendar pa tovr­stne raz­like niso zelo pomembne, saj so vsi našteti pro­dukti pre­ži­veli naj­manj zadnja dva (več­le­tna) bor­zna cikla.
Sedanja finančna kriza je torej močno uda­rila tudi po zelo dol­go­roč­nih dono­sno­stih nalož­be­nih polic. Okvirno lahko torej rečemo, da je dve tre­tjini koša­ric rea­li­zi­ralo med 2 in 6 odstot­kov letno, pre­o­stala tre­tjina pa manj kot toliko. Donosnost vsa­kega kon­kre­tnega zava­ro­valca (ime­tnika nalož­bene police) je seveda odvi­sna tudi od:

• obdo­bja, v kate­rem je vlagal;
• tega, ali gre za enkra­tno vpla­čilo ali peri­o­dično vplačevanje;
• tega, ali je med tra­ja­njem zava­ro­va­nja svojo naložbe spre­mi­njal med koša­ri­cami in kako srečno roko je pri tem imel.

Zato je lahko dose­gel več ali pa manj od tu nave­de­nih številk. Na pri­mer, tisti vla­ga­te­lji, ki so na vrhu evfo­rije na del­ni­ških trgih sred­stva zno­traj police pre­u­sme­rili v obve­zni­ške naložbe, so danes pri bistveno bolj­ših rezul­ta­tih, kot če tega ne bi storili.

Tabele