Ker sem se lani precej ukvarjal s pisanjem o psihologiji vlagateljev, sem danes zelo radoveden, kaj se te dni dogaja v glavah preostalih 14 tisoč malih delničarjev Istrabenza. Namreč, na normalnih borzah bi delnico podjetja v tako hudi negotovosti zbombardirali k ničli. Primerov za to je ničkoliko, nedavno recimo Citigroup (iznad 50 USD do 0,97 USD), ki je poleg tega tudi za kaka dva razreda velikosti pomembnejše podjetje od Istrabenza.
klikni za povečavo
Pri tem ne trdim, da je čisto nemogoče, da bi Istrabenz še kdaj vstal iz pepela kot Feniks, še posebej, če dobi obilno državno pomoč, tako kot Citigroup. Vendar pa: kaj vodi male delničarje, da mirno opazujejo dokaj enakomerno upadanje cene s 140 EUR na 12 EUR in pri tem ne stopijo na prodajno stran. Število delničarjev se je namreč v vsem tem obdobju le malo zmanjšalo.
Vprašanje:
Kakšna je presoja preostalih delničarjev o potencialu te delnice navzgor (upside) in potencialu navzdol (downside), ki jih vodi do odločitve, da vztrajajo za vsako ceno?
Možni odgovori:
a) zanikanje (denial): prepričani so, da gre za kratkotrajno anomalijo, ki bo kmalu minila in vrnila ceno ITBG na pravo mesto (npr. nad 100)
b) olepševanje (»saj ni tako hudo«): tistim, katerih nabavna cena je med 30 in 40, se padanje ne zdi dramatično, oportunitetna izguba pa pri njihovem odločanju ne igra vloge
c) princip: gre za buy-and-hold vlagatelje, med katerimi nekateri sploh ne vedo, da se da pozicijo tudi zapustiti (in po potrebi kasneje vanjo spet vstopiti)
d) domoljubje: gre za steber primorskega gospodarstva in odprodajo delnic enačijo z izdajo
e) praznina: tovrstni delničarji nič ne presojajo (upside, downside), ker še niso seznanjeni s tem, da je vlaganje dinamična zadeva, pač pa menijo, da če je »firma dobra«, je delnico za kupiti in zdravo (nekako tako kot pri Krki)
f) ego: prodajati pri teh cenah bi pomenilo preveč boleče soočenje z dejstvom: »sem bebec, ker nisem prodal takrat, ko je bila cena še 4x višja kot danes»
g) ignoranca: nič ne vedo, da bi se s holdingom Istrabenz v zadnjem času dogajalo čudnega/slabega, prav tako pa nič ne vedo o nekakšni globalni finančni krizi
h) vera: ker v celoti zaupajo upravi Istrabenza in članom nadzornega sveta podjetja, da podjetje peljejo po pravi poti, kar se bo prej ali slej pozitivno odrazilo na ceni delnice
Nerviranje z ležarino: V začetku vsakega koledarskega leta borzne hiše znervirajo približno 600 tisoč slovenskih imetnikov delnic in obveznic, ko jim zaračunajo ležarino, to...
Simobilova kaplja čez rob: Podražitve so za prodajalca občutljiva reč, še posebej, ko gre za dolgotrajna poslovna razmerja, kajti "enkraten" odliv dosedanjih strank h konkurenci...
Eko in hkrati ego: Bi radi z navadne presedlali na zeleno energijo? To se da urediti: postanite klient Elektra Celje in se vključite v EKO Zeleni paket. Voila. Odslej st...
Citat dneva
When you go to dig a grave for your enemy - dig two. -- Chinese proverb
Kaj je v glavi
Ker sem se lani precej ukvarjal s pisanjem o psihologiji vlagateljev, sem danes zelo radoveden, kaj se te dni dogaja v glavah preostalih 14 tisoč malih delničarjev Istrabenza. Namreč, na normalnih borzah bi delnico podjetja v tako hudi negotovosti zbombardirali k ničli. Primerov za to je ničkoliko, nedavno recimo Citigroup (iznad 50 USD do 0,97 USD), ki je poleg tega tudi za kaka dva razreda velikosti pomembnejše podjetje od Istrabenza.
klikni za povečavo
Pri tem ne trdim, da je čisto nemogoče, da bi Istrabenz še kdaj vstal iz pepela kot Feniks, še posebej, če dobi obilno državno pomoč, tako kot Citigroup. Vendar pa: kaj vodi male delničarje, da mirno opazujejo dokaj enakomerno upadanje cene s 140 EUR na 12 EUR in pri tem ne stopijo na prodajno stran. Število delničarjev se je namreč v vsem tem obdobju le malo zmanjšalo.
Vprašanje:
Možni odgovori:
a) zanikanje (denial): prepričani so, da gre za kratkotrajno anomalijo, ki bo kmalu minila in vrnila ceno ITBG na pravo mesto (npr. nad 100)
b) olepševanje (»saj ni tako hudo«): tistim, katerih nabavna cena je med 30 in 40, se padanje ne zdi dramatično, oportunitetna izguba pa pri njihovem odločanju ne igra vloge
c) princip: gre za buy-and-hold vlagatelje, med katerimi nekateri sploh ne vedo, da se da pozicijo tudi zapustiti (in po potrebi kasneje vanjo spet vstopiti)
d) domoljubje: gre za steber primorskega gospodarstva in odprodajo delnic enačijo z izdajo
e) praznina: tovrstni delničarji nič ne presojajo (upside, downside), ker še niso seznanjeni s tem, da je vlaganje dinamična zadeva, pač pa menijo, da če je »firma dobra«, je delnico za kupiti in zdravo (nekako tako kot pri Krki)
f) ego: prodajati pri teh cenah bi pomenilo preveč boleče soočenje z dejstvom: »sem bebec, ker nisem prodal takrat, ko je bila cena še 4x višja kot danes»
g) ignoranca: nič ne vedo, da bi se s holdingom Istrabenz v zadnjem času dogajalo čudnega/slabega, prav tako pa nič ne vedo o nekakšni globalni finančni krizi
h) vera: ker v celoti zaupajo upravi Istrabenza in članom nadzornega sveta podjetja, da podjetje peljejo po pravi poti, kar se bo prej ali slej pozitivno odrazilo na ceni delnice
Preberite tudi: