Kaj je v glavi

Ker sem se lani pre­cej ukvar­jal s pisa­njem o psi­ho­lo­giji vla­ga­te­ljev, sem danes zelo rado­ve­den, kaj se te dni dogaja v gla­vah pre­o­sta­lih 14 tisoč malih del­ni­čar­jev Istrabenza. Namreč, na nor­mal­nih bor­zah bi del­nico pod­je­tja v tako hudi nego­to­vo­sti zbom­bar­di­rali k ničli. Primerov za to je nič­ko­liko, nedavno recimo Citigroup (iznad 50 USD do 0,97 USD), ki je poleg tega tudi za kaka dva razreda veli­ko­sti pomemb­nejše pod­je­tje od Istrabenza.

klikni za povečavo

kli­kni za povečavo

Pri tem ne trdim, da je čisto nemo­goče, da bi Istrabenz še kdaj vstal iz pepela kot Feniks, še pose­bej, če dobi obilno državno pomoč, tako kot Citigroup. Vendar pa: kaj vodi male del­ni­čarje, da mirno opa­zu­jejo dokaj ena­ko­merno upa­da­nje cene s 140 EUR na 12 EUR in pri tem ne sto­pijo na pro­dajno stran. Šte­vilo del­ni­čar­jev se je namreč v vsem tem obdo­bju le malo zmanjšalo.

Vprašanje:

Kakšna je pre­soja pre­o­sta­lih del­ni­čar­jev o poten­ci­alu te del­nice nav­zgor (upside) in poten­ci­alu nav­zdol (down­side), ki jih vodi do odlo­či­tve, da vztra­jajo za vsako ceno?

Možni odgo­vori:

a) zani­ka­nje (denial): pre­pri­čani so, da gre za krat­ko­trajno ano­ma­lijo, ki bo kmalu minila in vrnila ceno ITBG na pravo mesto (npr. nad 100)
b) olep­še­va­nje (»saj ni tako hudo«): tistim, kate­rih nabavna cena je med 30 in 40, se pada­nje ne zdi dra­ma­tično, opor­tu­ni­te­tna izguba pa pri nji­ho­vem odlo­ča­nju ne igra vloge
c) prin­cip: gre za buy-and-hold vla­ga­te­lje, med kate­rimi neka­teri sploh ne vedo, da se da pozi­cijo tudi zapu­stiti (in po potrebi kasneje vanjo spet vsto­piti)
d) domo­lju­bje: gre za ste­ber pri­mor­skega gospo­dar­stva in odpro­dajo del­nic ena­čijo z izdajo
e) pra­znina: tovr­stni del­ni­čarji nič ne pre­so­jajo (upside, down­side), ker še niso sezna­njeni s tem, da je vla­ga­nje dina­mična zadeva, pač pa menijo, da če je »firma dobra«, je del­nico za kupiti in zdravo (nekako tako kot pri Krki)
f) ego: pro­da­jati pri teh cenah bi pome­nilo pre­več boleče soo­če­nje z dej­stvom: »sem bebec, ker nisem pro­dal takrat, ko je bila cena še 4x višja kot danes»
g) igno­ranca: nič ne vedo, da bi se s hol­din­gom Istrabenz v zadnjem času doga­jalo čudnega/slabega, prav tako pa nič ne vedo o neka­kšni glo­balni finančni krizi
h) vera: ker v celoti zau­pajo upravi Istrabenza in čla­nom nad­zor­nega sveta pod­je­tja, da pod­je­tje peljejo po pravi poti, kar se bo prej ali slej pozi­tivno odra­zilo na ceni delnice

Ta članek je bil objavljen v kategoriji borza, psihologija.

Komentiraj

Tvoj email ne bo nikoli objavljen ali predan naprej. Nujna polja so označena z *

*
*

Lahko uporabiš te HTML značke in lastnosti: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Na tej strani uporabljamo piškotke! Z uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Podrobnosti preverite tukaj . x